Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 26 Jul 2012 16:53 Naslov sporočila: Možgani |
 |
|
7DNI - sreda, 25. julij 2012
Možgani Stephena Hawkinga
Profesor Stephen Hawking je slavni angleški fizik, ki v sodobnem svetu znanosti, a tudi v povsem posvetnem dojemanju sodobnega sveta, uživa podobno slavo, kot jo je svoj čas Albert Einstein.
Hawking je med ostalim napisal številne poljudnoznanstvene knjige. Njegova uspešnica Kratka zgodovina časa je še vedno knjiga, ki je na angleški lestvici najbolje prodajanih knjig ostala najdlje časa in ki je Hawkingu med običajnimi ljudmi, ki jih sodobna fizika prav posebej ne zanima, prinesla podobno slavo, kot jo poznajo sodobne filmske ali pop zvezde.
Hawking se je rodil leta 1942. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je pričel študirati fiziko na slavni angleški univerzi Oxford. Že med njegovim študijem fizike v Oxfordu so se pričeli kazati znaki neozdravljive bolezni živčevja, za katero je značilno postopno usihanje delovanja mišičja. Pri tej sorazmerno redki bolezni mišičje postopoma hromi, dokler ohromelost ne doseže tiste stopnje, ko življenje ni več mogoče. Bolezen je Hawkinga sprva privezala na invalidski voziček, kasneje pa je ohromelost mišičja tako napredovala, da mu je onemogočala govor. Do leta 1980 je še lahko premikal prste na rokah in z njimi krmilil majhno paličico, s katero je lahko dajal ukaze računalniku. Na tak način je lahko tudi pisal, računalnik pa je zapis spremenil v sintetični govor. Kasneje je izgubil nadzor tudi nad prsti rok. Zaradi njegove briljantne kariere, ki se je pričela že med njegovim študijem, so zanj ustrojili posebno napravo, s katero se je lahko sporazumeval z okolico. Naprava je delovala zelo zapleteno. Na poseben način je spremljala delovanje njegovih obraznih mišic. V očalih je imel skrito tipalo za infrardečo svetlobo. Tipalo je zaznavalo spremembe v odboju infrardeče svetlobe pri gibanju obraznih mišic. Podatke je pošiljalo računalniku. Iz zapletenega vzorca krčenja in sproščanja mišic, ki so pri zdravih ljudeh odgovorne za oblikovanje glasov in besed, je računalniški program, napisan posebej za to nalogo, znal razbrati Hawkingove besede in jih spremeniti v sintetični govor. V zadnjih letih pa se je bolezen tako poslabšala, da so pričele povsem hrometi tudi obrazne mišice. Postale so tako šibke, da je lahko "spregovoril" le kakšno besedo na minuto. Pojavila se je bojazen, da se z njim več ne bo mogoče pogovarjati.
Brati njegove misli
Zaradi Hawkingove slave ni manjkalo ponudnikov, ki so bili pripravljeni razviti nov postopek spremljanja in beleženja njegovih besed. Hawking je privolil, da na njem preizkusijo dva nova postopka. Prvega razvija skupina okoli ameriškega profesorja Lowa, drugega pa znana tovarna mikroprocesorjev Intel. Postopka se med seboj pomembno razlikujeta. Intel želi profesorjeve besede še vedno razbirati iz sprememb, ki se ob poskusu oblikovanja besed pojavljajo na obraznih mišicah. Za to naj bi skrbela posebna tipala, ki bi tudi najmanjše spremembe v delovanju obraznega mišičja zaznala v trirazsežnem prostoru. Prednost tovrstnega zaznavanja mišičnega delovanja leži v hitrosti, s katero bi Hawking lahko govoril. Nova tehnologija naj bi mu omogočila skorajda normalno tekoče stavke. Slabost je očitna. Če bodo mišice povsem ohromele, bo zamrlo tudi njihovo delovanje. Še najboljša tipala iz povsem mirujočih mišic ne bodo mogla razbrati prav ničesar. Slavni profesor bi v takem primeru ostal nem.
Tehnologija, ki jo ponuja profesor Low, sega onkraj doslej znanega. Low je prepričan, da lahko iz električnih valov, ki nastajajo ob delovanju možganov, razbere človekove namene. Valovi, s katerimi se Low ukvarja, so znani že desetletja. Gre za merjenje možganske električne aktivnosti z elektrodami, nameščenimi na površini glave. Postopek je znan pod imenom elektroencefalografija. Izmerjeni električni signali so seštevek številnih električnih aktivnosti možganovine. Ker povprek in počez seštevajo prav vse električne aktivnosti v možganih, je njihov zapis na papirju videti povsem naključen. V njem ni mogoče razbrati prav nobenega vzorca, iz katerega bi se dale razbrati, na primer, misli ali besede. Low pa obljublja prav to. Razviti želi postopek, s katerim bi lahko iz viharja električnih valov razbral misli ali vsaj besede.
Naloga ni preprosta. Možgani so mojstri večopravilnosti. Četudi se sami tega ne zavedamo, se možgani hkrati ukvarjajo s številnimi opravili. Nekateri deli možganov skrbijo za nezavedno delovanje mišic, spet drugi za uravnavanje ravnotežja, da bi bila stvar še bolj zapletena, pa obstaja kajpak tudi velika razlika med tem, kaj mislimo in tem, kar govorimo. Vsaka misel se ne pretoči v govorjeno besedo. A tudi misli, ki so namenjene zunanjemu svetu, se pri preoblikovanju v govorjeno besedo spreminjajo. Prilagajajo se sogovorcem in še številnim drugim vplivom. Celotno možgansko aktivnost je mogoče videti v zapisu električnega viharja, ki ga beleži elektroencefalogram. A iskanje smisla v takem električnem viharju je podobno iskanju odpihnjenih drevesnih lističev v burji, ki odkriva strehe in odnaša opeke. Low trdi, da je s sodobno tehnologijo mogoče najti prav odpihnjene lističe. Če bi se mu to resnično posrečilo, bi to pomenilo razvoj nove tehnologije, ki bi lahko pomagala številnim invalidom. Zelo pripravna pa bi bila tudi v druge namene. Enako velja za tehnologijo, ki jo za profesorja Hawkinga razvija Intel. Ali drugače: Hawking sam pravi, da je svoje telo še za časa življenja pripravljen podariti znanosti za raziskave, ki bi lahko pomagale številnim drugim ljudem. Če bi se resnično posrečilo na sorazmerno preprost način brati njegove misli, bi to pomenilo, da bo nova tehnologija sčasoma na razpolago tudi navadnim smrtnikom. Hawking je prepričan, da bi dal s tem človeštvu nemara celo več, kot mu je dal s svojimi kozmološkimi teorijami.
Možgani
Ameriški raziskovalci napovedujejo razvoj naprave, ki bo lahko iz električne možganske aktivnosti razbrala besede, ki bi jih želel opazovanec povedati. Napravo razvijajo za slavnega angleškega fizika Stephena Hawkinga. Hawking je zaradi napredujoče bolezni, ki postopoma hromi mišičje, že leta privezan na invalidski voziček. Ohromljene ima vse telesne mišice razen nekaterih na obrazu. Dosedanja naprava, ki mu je omogočala sintetični govor, je spremljala aktivnost obraznih mišic. Ker odmira tudi njihova aktivnost, Hawking potrebuje novo napravo. Od razvoja naprave si znanstveniki obetajo tudi neko vrsto branja misli, ki bi jo lahko uporabili v številne namene.
Dr. Vojko Flis
|
|
