| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 19 Apr 2006 22:26 Naslov sporočila: Spet glasoslovje |
 |
|
Glasoslovje-fonetika za 8.r.
Glasoslovje: jezikoslovna veja, ki preučuje slušno stran jezika in pomenskorazločevalne lastnosti jezikovnih slušnih danosti.
Glas: zvok, tvorjen z govorili ali drugimi organi
Glasilke: dvodelni govor(il)ni organ, ki z nihanjem obeh približanih glasilk daje glasovni zven, ton, z oddaljevalno razsežnostjo, amplitudo, pa jakost (glasnost).
FONEMI
Fonemi ali (pomensko)razločevalni glasovi so glasovi, s katerimi lahko razločujemo pomene besed: KOSA ali KOZA.
jok-sok-lok-pok
mama-mapa-masa-mala
krč-krt-krn-krš
krn1 -a m (r) star. krma2: svetilke so pritrdili na krn; čoln z visokim krnom
krma2 -e ž (r) navt. zadnji del ladje, čolna: stati na krmi; prostor v krmi; premec in krma / krma ladje
krš -a m (r r) knjiž. kršje: pobočje je pokrival krš
kršje -a s (r) kamenje, navadno z ostrejšimi
robovi: pobočje je pokrivalo kršje; pot, posuta s kršjem / steza se vije po kršju / ekspr. na tem kršju nič ne uspeva
Slovenski jezik ima 29 fonemov, ki se delijo na:
samoglasnike (vokale): a, i, u, ozki o, široki o, ozki e, široki e, polglasnik (ә)
soglasnike (konzonante); le ti pa se na zvočnike (Mlinarjevi) in nezvočnike Slednji pa se delijo se na NEZVENEČE (p, t, k, c, c, f, s, š, h) in ZVENEČE (b, d, g, dž, z, z).
V podčrtani besedi obkrožite naglašeni samoglasnik in napišite, v katero
besedno vrsto spada podčrtana beseda.
Ti pa tvoji izgovori! __________________________________________
Tone to besedo vedno izgovori narobe. __________________________
Zakaj pojete tako glasno? ____________________________________
Glasno govorjenje bolnika moti. _______________________________
Vesna je kupila zlato verižico. _________________________________
Katero zlato vam je bolj všeč: belo ali rumeno? ___________________
V naslednjih besedah podčrtajte naglašeni samoglasnik.
rokomet, dvodejanka, poved, samoglasnik, zemljepis, zgodovina, zaplet, vrv, mladost, robnik, Aleš, telefon, zrno, rumen, rjav, kri, opica, otok, enajst, srebro, zelena, zdrav,kupovati, začni.
dvódejánka -e ž (o-a) gled. igra v dveh dejanjih: napisati, igrati dvodejanko
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:30 Naslov sporočila: Nekaj rešitev |
|
|
4. Kaj je pismenstvo? Naštej tri najpomembnejše spomenike/besedila pismenstva! 3t.
Pismenstvo označuje cerkveno slovstvo srednjega veka v kratkih zapiskih.
Brižinski spomeniki, Celovški ali rateški rokopis in Stiški rokopis.
5. Naštej glavne predstavnike slovenske reformacije/protestantizma in njihova najpomembnejša dela! 4t.
Primož Trubar: Katekizem, Abecednik (1550)
Jurij Dalmatin: Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta
Adam Bohorič: Zimske urice (Articae horulae)
Sebastijan Krelj: Otročja biblija, Postila slovenska
6. »Prevedi« v sodoben knjižni/zborni jezik naslednjo poved: Muj oča, kadar je na Rašici s. Jerneja cehmošter bil, je bil pustil to cerkov vso enimu krovaškimu malarju malati. 2t.
Ko je moj oče bil v cerkvi svetega Jerneja na Rašici cerkveni ključar, je dal vso cerkev poslikati nekemu hrvaškemu slikarju.
7. Katero je najpomembnejše delo (naslov) v obdobju protireformacije in kdo je njen avtor? 2t.
Tomaž Hren (Janez Čandek): Evangeliji inu listuvi
8. Kdo je napisal svoje pridige in jih izdal v petih knjigah pod skupnim naslovom Sacrum promptuarum (Sveti priročnik)?
Janez Svetokriški (Tobija Lionelli)
9. Določi stopico oziroma metrično shemo v prvi kitici Vodnikove pesmi! Kakšna je rima (zapiši na koncu verzov)? Kako se imenuje kitica? 4t.
Kdo rojen prihodnih A
U -- U U --- U
bo meni verjel, B
U -- U U ---
de v lejtih nerodnih A
U ---- U U ---- U
okrogle bih pel. B Rima je prestopna. Kitica se imenuje alpska poskočnica.
U --- U U ---
10. Iz katere Prešernove pesmi so naslednji verzi? Določi metrično shemo(stopice) in rimo! 3t.
Le začniva pri Homeri,
-- U -- U -- U -- U Verzi so iz Prešernove pesmi Glosa.
prosil reva dni je stare;
-- U -- U --- U -- U Verz je španski osmerec (iz štirih trohejev /-U).
mraz Ovidja v Pontu tare;
drugih pevcev zgodbe beri:
11. Kaj je France Prešeren študiral na Dunaju ? 1t.
a) teologijo
b) pravo
c) slovenščino
d) jezikoslovje
1. Iz korena -slik- z dodajanjem pripon ali predpon tvori besedno družino: 2t.
slika, poslikava, slikar, slikarstvo, slikanje, slikarski, slikica…
2. Dopolni besedni družini, kot zahteva tabela. 3t.
SAMOSTALNIK PRIDEVNIK PRISLOV
dom domača domov
plahost plah plaho
3. Za naslednje sposojenke in tujke poišči primerne slovenske izraze: 3t.
dialekt - narečje
thriler (tudi triler) - grozljivka
surfanje - deskanje
apoteka - lekarna
kvaliteta - kakovost
bestseller - uspešnica
4. Razloži naslednje kratice: 2t.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti
NUK- Narodna in univerzitetna knjižnica
OZN – Organizacija združenih narodov
5. Razloži, kaj pomenijo naslednje krajšave: 3t.
sv.- sveti
svet.- svetovni
p.p.- poštni predal
lit.- literarni
posam. prid. b.- posamostaljena pridevniška beseda
ga.- gospa
6. Namesto podčrtanih delov v novi povedi zapiši ustrezne frazeologeme: 2t.
Najprej sta govorila mirno, nato sta se stepla.
Najprej sta govorila mirno, nato sta si skočila v lase.
Ta gospa je moja glavna pomočnica.
Ta gospa je moja desna roka.
7. Poimenuj naslednje tvorjenke: 6t.
ležalnik-izpeljanka
kdorkoli- sklop
osmošolec-zloženka
dolgčas-sklop
lepota-sprevrženka
Liza-mešana tvorba, krnitev
NAMA-mešana tvorba, krnitev in sklapljanje
slikar-izpeljanka
izhod-sestavljenka
rdečelasec-zloženka
sedeminosemdeset
podpis-sestavljenka
8. Razlikuj med pomeni naslednjih enakopisnic tako, da jih uporabiš v dveh enostavčnih povedih:
célo –celó :
Celó ti se nisi naučil tega!
Pojedel je célo pico.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:33 Naslov sporočila: Še ena pregledna |
|
|
Kontrolna naloga/kratka, pregledna za 8.r. Vso srečo!!!
Ime:
Priimek:
Kriterij v %
1. Ugotovi vrsto priredja in zapiši!
Soljudi se bojimo, saj nas lahko s svojo drugačnostjo ogrozijo.
V komunikacijo prihajamo z oblikovanimi predstavami o svetu in drugih, zato zelo težko poslušamo človeka…
V rani mladosti oblikovane odzive pogosto nosimo s seboj vse življenje in jih uporabljamo pri partnerjih, prijateljih.
Z ljudmi smo nenehno obkroženi, a le redko res navežemo stik. 4t.
3. Ustrezno podčrtaj vse stavčne člene in njegove dele ter jih poimenuj!
V družini je vsak razvil svojo strategijo za preživetje.
3t.
4. Določi vrsto odvisnika:
Uspešno komunikacijo preprečujejo primarni vzorci, ki jih človek nezavedno oblikuje v otroštvu.
Kdor ima vzorec zapiranja vase, navadno povesi glavo.
Človeka navadno poslušamo z zanimanjem le na začetku, ko ga ne poznamo.
Vsaka komunikacija nas lahko spremeni, če to dovolimo.
Resničen stik je pomemben pri bližnjih, čeprav ga je z njimi najtežje ohranjati. 5t.
5. V povedi-Nenehno se sporazumevamo z okoljem. – zamenjaj povedni naklon
a) s pogojnim naklonom: _________________________________
2t.
b) z velelnim naklonom: __________________________________
6. Glagolu v oklepaju spremeni vid. Glagolski čas naj ostane nespremenjen.
Z vsebino (izražamo)______________ tudi svoj odnos. Med komunikacijo se namreč v človeku (sprožijo) __________ zgodovina naših občutij, čustev in različni komunikacijski vzorci. 2t.
7. Informacija ni vnaprej dana, ampak jo ustvarita sobesednika v stiku drug z drugim. Na koga ali kaj se nanaša zaimek jo? 1t.
8. Ljudje potrebujemo tudi spremembe, drugačnost, novosti. Katera besedna vrsta je podčrtana beseda? Kateri pomenski odtenek izraža v tej povedi? Razloži!
2t.
9. Iz povedi- Komuniciranje je namreč tveganje, da se bodo naše predstave o svetu zamajale, da se bomo spremenili.- izpiši:
a) vezniško besedo:
b) samostalnike:
c) glagole:
d) pridevniški zaimek: 4t.
10. Iz povedi-Žena na primer ni zadovoljna, ker mož hodi pozno domov- izpiši nepregibne besedne vrste in jih poimenuj! 2t.
11. Naslednje samostalnike postavi v ustrezen sklon:
človek (v or. mn.) –
sin (v mestn., ed.) –
občutje (v rod., mn.) –
otrok (v mestn. In or. mn.)-
Francelj (v daj. ed.) –
stric ( v or. ed.) – 3t.
12. Iz povedi- Zanimivo se je poigrati, kateri nezavedni vzorci preplavijo človeka, ko koga spozna in do njega že ob prvem stiku čuti jezo in sovraštvo.-izpiši:
a) neosebno glagolsko obliko:
b) osebne glagolske oblike:
c) samostalnike
- moškega spola:
- ženskega spola:
-srednjega spola: 4t.
Spoznavanje je zato nenavadno opravilo,
ki se ne more nikoli končati ali skleniti.
Zaradi njega se nenehno vračamo k sebi,
zato je spoznavanje resnice tudi spoznavanje
samega sebe
1. Dopolni: 3t.
1768 – 1830
1830 - 1848
realizem (med romantiko in realizmom)
naturalizem, slovenska moderna, nova romantika
socialni realizem, konstruktivizem, ekspresionizem-obdobje….
1941-1945
sodobna književnost
2. Poveži stoletje, naslov dela in avtorja. Na vsako črtico napiši črko in številko pravilne povezave. 2t.
____ 16. stoletje A Baronov mlajši brat 1. Ciril Kosmač
____ 19. stoletje B Poezije 2. Valentin Vodnik
___ 1. polovica 20. stoletja C Gosenica 3. France Prešeren
___ 2. polovica 20. stoletja Č Županova Micka 4. Vitan Mal
D Pesmi za pokušino 5. Anton Tomaž Linhart
3. Pred seboj imaš pesem Nika Grafenauerja Čas. Pozorno jo preberi…
Čas se neviden odeva
v noč in dan.
Tako pred nami mineva
zdaj svetel in zdaj teman.
Kadar se času mudi,
ne gleda nase,
a spet in spet v uro upira oči,
če dolgčas pase.
Koliko kitic ima pesem?
Iz koliko verzov ali stihov je sestavljena vsaka kitica?Izpiši iz tretje kitice rimane besede. 3t.
Čas se dotika vsega
okrog nas.
A z leti najraje rezlja
gube v obraz.
Zob časa neustavljivo
gloda in ruši
vse živo
zunaj in v duši.
Časa samega zase sploh ni.
V vsakem od nas je.
In z nami vred se nekoč potopi
v gluho brezčasje.
a) Iz prve kitice izpiši glagol, ki izraža značilnosti časa, predstavljene v pesmi.
2t.
b) V prvi kitici pesmi sta dve nasprotji (antitezi). Prva je noč-dan. Izpiši drugo.
2t.
c) Na črto napiši tvorjenko, ki sodi v isto besedno družino kot beseda čas, pomeni pa njeno nasprotje. Izpiši jo iz besedila.
Čas- _______________ 1t.
d) V pesmi je uporabljena stalna besedna zveza, ki pomeni, da je kdo naveličan in se mu čas vleče. Izpiši jo.
1t.
e) V pesmi poišči vsaj dve personifikaciji in ju izpiši!
2t.
f) Stalna beseda zob časa v pesmi je:
A primera ali komparacija
B okrasni pridevek/epiteton
C prispodoba/metafora
D stopnjevanje/klimaks 1t.
g) Pesem je rimana.
- Napiši zaporedje rim v prvi kitici. 1t.
-Kako imenujemo takšno rimo? 1t.
4. Kam spada avtor besedila?
a) v sodobno književnost
b) v moderno/novo romantiko
c) v romantiko
d) socialni realizem 1t.
5. Naštej predstavnike /pesnike in pisatelje slovenskega realizma in socialnega realizma! 4t.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:34 Naslov sporočila: Pa še malo glasoslovja |
|
|
Preverjanje znanja 8.r.-glasoslovje
1. Koliko je fonemov v slovenskem zbornem jeziku?
2. Napiši jih!
3. Izpiši pomensko razločevalne glasove (foneme) v naslednjih skupinah besed:
leva reva seva veva ___ ___ ___ ___ ___
dam daš daj dar ___ ___ ___ ___
boža Joža koža roža ___ ___ ___ ___
vem veš vek veh ___ ___ ___ ___ lesen zamašek za sode
4. Poišči besede, ki se končajo na nezvočnik, in jih podčrtaj:
knjiga, list, hrbet, izrez, naslov, poglavje, molj, konec, stavek, poved, delo, noč.
5. Iz povedi izpiši vse zvočnike:
V hiši reže teta Mara vsem otrokom dober kruh.
6. Naštej nezveneče nezvočnike!
7. Na črte zapiši pravilno naglašene besede (izbiraj med možnostmi v oklepajih):
Nihče mu ni __________ pomagati. ( hotél, hótel, hôtel)
Danes boš moj ________ . (gòst, góst, gôst)
Krpan potegne Brdavsa na tla in mu ________ za vrat. (stôpi, stópi, stopí)
Dolgih potovanjih sem videl že veliko __________ . (svèta, svéta, svetá)
8. Pojasni pomen besednih parov, tako da boš vsak par uporabil v eni povedi.
1. par: zlagála – zlágala
2. par: klópi – klopí
9. Na podčrtane besedi postavi naglasna znamenja:
Marko skače po zeleni trati.
V žepu ima denar.
Moža je spreletel mraz.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:35 Naslov sporočila: Socialne zvrsti jezika |
|
|
Socialne zvrsti jezika
Pri socialnih zvrsteh delimo jezikovna sredstva ( skupino jezikovnih sredstev) in besedila glede na okoliščine sporočanja in govorčevo zmožnost prilagajanja ( odvisna od izobrazbe, poklica in pokrajinskih jezikovnih navad.
KNJIŽNI (ZBORNI) JEZIK)
To zvrst obvladajo (jezikovno) šolani ljudje.
Knjižni jezik se prosto govori takrat, kadar govoreči javno nastopa pred številčnejšim zborom poslušalcev (tudi po radiu in televiziji), posebno če je ta zbor narečno, izobrazbeno ali kako drugače neizenačen.
POGOVORNI JEZIK
- splošno pogovorni jezik ( blizu zbornemu jeziku)
- pokrajinski pogovorni jezik (blizu narečju)
Pokrajinski pogovorni jeziki so povezani z narečji in krajevnimi govori.
SLENG
Podzvrst pogovornega jezika, ki ga tvorijo poleg prevzetih besed tudi čustveno obarvane besede, ki učinkujejo z nenavadnostjo in presenečenjem. Sleng se spreminja (zaradi pogoste rabe hitro izgubi izrazno moč, zato je treba besede in besedne zveze naglo nadomeščati z novimi.)
- najstniški sleng
ŽARGON
Uporablja se predvsem pri delu in pri medsebojnih pogovorih (pripadniki številnih poklicnih in interesnih skupin: mehaniki, avtomobilisti, zidarji, študentje raznih smeri, vojaki, športniki, zdravniki…
ARGO
Argo ali skrivni jezik (latovščina) je tretja podzvrst socialnih zvrsti, ki vsebuje za splošnimi pomeni skrivne pomene, za katere vedo samo posvečeni.
- argo narkomanov, tataov
- papajščina
NAREČJE
Narečne skupine so posebna socialna zvrst jezika, ki se govori samo na zemljepisno zelo omejenem prostoru narodovega ozemlja.
Vsaka vas ima svoj glas (krajevni govor).
Slovenščina ima več kot 40 narečij.
FUNKCIJSKE ZVRSTI
a) umetnostne zvrsti
- umetnostni jezik
b) neumetnostne zvrsti
- jezik praktičnega sporočanja/ praktičnosporazumevalni jezik
- publicistični jezik
- strokovni jezik
- znanstveni jezik
a) strokovno znanstveni
b) znanstveni
c) poljudnoznanstveni
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:36 Naslov sporočila: Srednji vek |
|
|
Srednji vek
750-1550
1. Kaj je pismenstvo?
2. Kdo so pisci ohranjenih zapiskov?
3. Kakšna so ohranjena dela po
a) izvoru
b) po vsebini
c) obliki
4. Kdaj so nastali?
a) Brižinski spomeniki
b) Celovški ali rateški rokopis
c) Stiški rokopis
5. Razloži poimenovanje Brižinski /spomeniki!
6. Kaj obsegajo Brižinski spomeniki?
7. Kateri je najpomembnejši Brižinski spomenik?
8. O čem govori pridiga o grehu in pokori?
- nauk o grehu in zvelčanju
• Adamov izvirni greh
• na človeštvo skrbi, bolezni in smrt
• odpoved pregreham malikovanja, tatvinam…
• zgled krščanski mučenci in svetniki
• poziv h kesanju
- zgled stare bavarske pridige iz 8. stoletja
- sredi 9. stol.-Karantanija-spodnja Panonija-kneževina kneza Koclja, Metod in njegovi učenci
Kakšen je jezik Brižinskih spomenikov?
- slovenščina v zgodnjem obdobju
- iz skupnega praslovanskega jezika razvila v posebno narečje/ni še posameznih narečij, ni tujk
Celovški ali rateški rokopis
- Rateče na Gorenjskem
- okoli leta 1380
- nemški duhovnik
- celovški deželni muzej
Kaj obsega?
Troje molitev:
- očenaš
- apostolsko vero
- zdravamarija
Jezik je gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij (priseljenci iz drugih slovenski dežel)
Stiški rokopis
Kje so ga našli?
V zborniku latinskih rokopisov iz stiškega samostana na Dolenjskem.
Kje ga hranijo? NUK
Kaj obsega?
Prvi del:
-dvoje molitev
a) molitev pred pridigo
b) Čaščena kraljica
Napisani sta v starem češkem rokopisu.
Beseda gre o slovenskih besedilih, ki so vpisana v rokopisno knjigo (NUK, rokopisni oddelek, stev. 141) z latinskimi teksti.3 Slovenski sestavki so zabelezeni na zadnjih petih straneh, in sicer: dva obrazca splosne spovedi (confessio generalis), intonacija velikonocne pesmi, nekaj latinsko-slovenskih izrazov, invokacija Svetega Duha in Marije ter molitev Salve Regina. Nekaj slovenskih interlinearnih glos je posejanih tudi med latinskim tekstom na drugih mestih v knjigi (strani 183 b, 184 a, 194 b, 217 b in 220 b).
Drugi del
Prva kitica ljudske cerkvene nabožne pesmi:
Naš Gospud je od mrtvih vstal
- značilnosti dolenjskega narečja
- germanizmi
Kateri je najpomembnejši zapis v Stiškem rokopisu?
Prva kitica cerkvene velikonočne pesmi. Zakaj? Ker velja za prvi zapis slovenske poezije nasploh!
Kdo je zapisal? Češki duhovnik okr. 1428, ki je med husitskimi vojnami pribežal na Slovensko.
Za vlade Vaclava IV. so začeli dobivati na javno mnenje osvajajoč vpliv mlajši pridigarji, vzgojeni na praški univerzi. Vodilno mesto je med njimi kmalu zavzel mož. ki je dal pozneje ime vsemu opozicionalnemu gibanju — magister Jan Hus. Izhajal je iz revne družine v Husincu pri Prachaticah v Pošumavju, kjer se je rodil verjetno leta 1371. Po končanem študiju na Karlovi univerzi je postal dekan filozofske fakultete. Med ljudskimi plastmi je kmalu zaslovel kot pridigar v Betlemski (Betlehemski) kapeli v Pragi. 
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:38 Naslov sporočila: Vaje iz skladnje |
|
|
Vaja iz skladnje
1. Podčrtaj glavne stavčne člene in njihove dele.
Od veselja se je slavnostni prireditvi letošnji nagrajenec za literaturo zjokal.
2. Glavnemu stavku dodaj zahtevani odvisnik.
Ni mi povedala, <predmetni odvisnik>
<vzročni odvisnik> je Alenka ostala doma.
3. Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisnik.
Širokoustnež se rad ponaša s tujim perjem.
4. Odvisnik spremeni v navadni stavčni člen.
Ko je bil mlad, je rad tekal po naravi.
5. Določi vrsto odvisnika. Podčrtaj glavni in odvisni stavek.
Drži se, kot da je metlo požrl.
Vprašal sem ga, zakaj je zlomil svinčnik.
6. Dopolni zahtevano priredje:
Plačajte vozno karto (SVS)
Miha je napeto poslušal, (S≠S)
7. Določi vrsto priredja. Napiši tudi grafično znamenje.
Mudilo se mi je v park, zakaj v sobi je bilo zatohlo.
Hodil je po svetu in iskal srečo.
Vozili so počasi, kajti ovirala jih je megla.
Ni le priden, ampak tudi dober.
Fanta učenje niti ne zanima niti ga ne išče.
Hodi v glasbeno šolo, pa še ne igra inštrumenta.
Mlajši morajo prvi pozdraviti, saj tako veleva bonton.
Čakala je na pošiljko, vendar je ni dobila.
Prišel, videl, zmagal.
Vozi počasi, sicer boš prekoračil dovoljeno hitrost. 
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:39 Naslov sporočila: Vezniška beseda |
|
|
Vezniška beseda
konjunkcija -e ž (u)
1. lingv. veznik: prepozicija in konjunkcija / hipotaktična konjunkcija
hipotaksa -e ž (a) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje
hipotaktičen -čna -o (a) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik
Besede, ki kažejo razmerja med deli sporočila, pa pri tem ne vplivajo na sklon kot predlog, se imenujejo vezniške besede. Take besede so:
a) veznik
b) vprašalni členek (ali)
c) vprašalni in oziralni zaimek (kdo,kaj; kdor, kar)
d) oziralni prislov (kjer, kamor)
V besedilu podčrtaj vezniško besedo!
Fantje in dekleta so se pogovarjali o počitnicah in se veselo smejali. Domenili so se, da bodo odpotovali na morje v torek, vendar niso vedeli, če pelje avtobus naravnost do Pirana ali bodo morali v Kopru prestopiti. Metka je rekla, da ne bo vzela veliko prtljage, saj ne bo potrebovala dosti oblek.
Vezniki so nepregibna besedna vrsta, ki nimajo predmetnega pomena, ampak le slovničnega, niso polnopomenske besede in ne vplivajo na sklon besed ali besednih zvez.
Vezniki, ki povezujejo med seboj besede, so besedni vezniki.
Sestre in bratje so živeli v slogi. Ne Jasna ne Boris nista poznala poti v dolino.
Stavke med seboj povezujejo medstavčni vezniki.
Pozdravljal jih je, a ga niso videli.
Spodbujal jih je, da so mu pripovedovali razne zgodbe.
Vezniki po obliko so:
a) enodelni, ki stojijo pred eno vezniško zvezo ali v eni izmed vezniških zvez.
France in Peter sta se učila kemijo.
Pogledovali so skozi okno, če mati že gre.
Enodelni so lahko enobesedni enodelni vezniki (in, ter, pa, ki, ko, ker, da, če…) ali večbesedni enodelni vezniki (brž ko, medtem ko, s tem da, tako da, kot da…)
Padel je, ne da bi se spotaknil.
Hodil je, kot da bi imel zvito nogo.
b) Dvodelni vezniki so v obeh sestavinah vezniške zveze. Lahko se v drugem delu ponovi isti izraz (ne-ne, ali-ali, niti-niti) ali pa imamo v enem delu en izraz, v drugem pa soodnosni (ne le-ampak tudi, zato-da).
Ali delaj ali pa pojdi od hiše. Ni bil ne lačen ne žejen. Bil je ne le len, ampak tudi nesramen. Prišel je zato, da bi spoznal njenega očeta.
Kdaj pred vezniki postavimo veznike? Morda veš ti? Poskusi!!!
Bratranec ki sem ti ga predstavil lani in njegova žena sta prišla na obisk. Bil je rdeč ko kuhan rak. Tekel je kot bi gorelo za njim. Tresla se je kakor šiba na vodi. Pripovedoval je češ da je bil v tujini. Postopal je po mestu medtem ko so se drugi pripravljali na izpit. Hitel je ker ga je čakal žena in ker je imel še veliko opravkov. Radio je dober in ker tudi ni drag vam ga priporočam. Kljub visokim cenam vstopnic je bilo zanimanje za koncert moderne glasbe veliko. Ob vsem trudu Andrej nima posebnih uspehov na tekmovanjih. Ako jezik molči glava ne boli. Ko bi ne bil v stiski, bi te ne prosil. Podobna sta si kakor bi razpolovil jabolko. Najedli smo se tako da smo bili potem siti. Kar se tiče večerne obleke si ne delajte skrbi. Ne da bi povzročil najmanjši ropot sem odklenil vrata. Jezik ji teče kakor mlin. Fant ki stanuje zraven nas se prisrčno smeje. Pri nizki hiši pred katero je košata lipa zavijte na levo. Matjaž ni od žalosti ne jedel ne spal. Greva v nedeljo na izlet ali ostaneva doma? Prosim te Peter ali me tikaj ali pa te bom tudi jaz začel vikati. Oče je igral brez kraljice sin pa z vsemi figurami. Nives je zdaj šepetaje zdaj polglasno svoji levi sosedi Francki svetlolasi debeluški in svojemu desnemu sosedu Rudiju temnopoltemu hrustu z nizkim čelom in potlačenim nosom vsa razigrana pripovedovala kako sta se za praznik z mamo odpeljali v Benetke to slavno mesto na koleh in kaj sta vse tam videli in doživeli. O ne sme vaju biti strah saj sem jaz pri vama. Ležeč v travi je Irena strmela v oblake. Jasna je šla na vrt nabrat motovilec. Seveda videla sem ga. Seveda bom šla. Res tako je bilo. Saj greš z menoj kajne? Ah kako je čudovit človek. Ta ta ta kuža! Av av kako me boli! Hej Micka kam si dala jogurt? Potopis bralce ne samo zabava ampak tudi poučuje. Častnik ukaže vojaku naj očisti orožje in odide. Anja je zakričala na ves glas ne da bi pomislila na spečega očeta. . Govorice da se bo jutri podražil kruh so bile neresnične. 
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:40 Naslov sporočila: Popravljalna za nekatere |
|
|
Kontrolna naloga/kratka, popravljalna za 8.r. Vso srečo!!!
Ime:
Priimek:
Kriterij v %
1. Ugotovi vrsto priredja in zapiši!
V rani mladosti oblikovane odzive pogosto nosimo s seboj vse življenje in jih uporabljamo pri partnerjih, prijateljih.
Z ljudmi smo nenehno obkroženi, a le redko res navežemo stik. 2t.
3. Ustrezno podčrtaj vse stavčne člene in njegove dele ter jih poimenuj!
V družini je vsak razvil svojo strategijo za preživetje.
3t.
4. Določi vrsto odvisnika:
Uspešno komunikacijo preprečujejo primarni vzorci, ki jih človek nezavedno oblikuje v otroštvu.
Vsaka komunikacija nas lahko spremeni, če to dovolimo.
Resničen stik je pomemben pri bližnjih, čeprav ga je z njimi najtežje ohranjati. 3t.
5. V povedi-Nenehno se sporazumevamo z okoljem. – zamenjaj povedni naklon
a) s pogojnim naklonom: _________________________________
2t.
b) z velelnim naklonom: __________________________________
6. Glagolu v oklepaju spremeni vid. Glagolski čas naj ostane nespremenjen.
Z vsebino (izražamo)______________ tudi svoj odnos. Med komunikacijo se namreč v človeku
(sprožijo) __________ zgodovina naših občutij, čustev in različni komunikacijski vzorci. 2t.
7. Iz povedi- Komuniciranje je namreč tveganje, da se bodo naše predstave o svetu zamajale, da se bomo spremenili.- izpiši:
a) vezniško besedo:
b) samostalnike:
c) glagole:
d) pridevniški zaimek: 4t.
1. Dopolni: 3t.
1768 – 1830
1830 – 1848
realizem (med romantiko in realizmom)
naturalizem, slovenska moderna, nova romantika
socialni realizem, konstruktivizem, ekspresionizem-obdobje….
1941-1945
sodobna književnost
2. Poveži stoletje, naslov dela in avtorja. Na vsako črtico napiši črko in številko pravilne povezave. 2t.
____ 18. stoletje A Nebotičniki, sedite 1. Ciril Kosmač
____ 19. stoletje B Poezije 2. Valentin Vodnik
___ 1. polovica 20. stoletja C Gosenica 3. France Prešeren
___ 2. polovica 20. stoletja Č Županova Micka 4. Niko Grafenauer
D Pesmi za pokušino 5. Anton Tomaž Linhart
3. V katero literarno obdobje sodijo naslednji besedni umetniki:
Ivan Cankar -
Josip Jurčič-
Simon Jenko-
Janez Svetokriški-
Jurij Dalmatin-
Svetlana Makarovič 3t.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:44 Naslov sporočila: Slovenski realizem |
|
|
Slovenski realizem 
Slovenski realizem vkljucno z obdobjem “med romantiko in realizmom”, je trajal nekje od 1849 leta pa vse tja do 1899 leta.
Realist zavraca nenavadne snovi, ki so bile priljubljene romantikom, je nasprotje romantiki. Mikajo ga druzbena vprasanja in sodobno zivljenje, ki ga prikaze taksno kot je z vsemi njegovimi ostrimi nasprotji. Temu odnosu do stvarnosti najbolje ustreza proza. Ker prikazuje realist zmerom samo resnicno in naravno zivljenje, je temu primerna tudi zgradba dela, ki je preprosta, jezik sam pa je pogosto vzet iz vsakdanjega govora in iz narecij.
V obdobju slovenskega realizma se je na slovenskem bolje razvila epika in pridobila novi zvrsti, roman in novelo. Poudarek je na epiki.
V tem casu je potekal program zedinjene slovenije, vsa slovenija se je zdruzevala. Izoblikovali sta se dve gibanji Staroslovenci, ki so izdajali “Kmetijske in rokodelske novice” in Mladoslovenci, v casu realizma sta zacela izhajati tudi casnika Slovenski glasnik in Zvon.
Predstavniki slovenskega realizma so: Fran Levstik, Simon Jenko, Josip Jurcic, Janko Kersnik,..
Fran Levstik:
Rodil se je v kmecki druzini leta 1831 v Retjah pri Velikih Lascah. Normalko(osnovno solo) in gimnazijo je koncal v Ljubljani. 1854. je postal stipendist nemskega viteskega redu, odsel v semenisce v Olomoucu(na Ceskem). Leta 1855 je moral semenisce zapustiti, ker naj bi bila njegova zbirka “Pesmi” nemoralna. Ko se je vracal domov, je se nekaj casa prezivel na Dunaju. Doma je nato 6 let sluzil kot domac ucitelj (v tem casu je nastal Martin Krpan-povest). Nato se je ukvarjal z uredniskimi in tajniskimi sluzbami. Nazadnje je bil skirptor v Ljubljani, kjer je tudi leta 1887 umrl.
Napisal je potopis “Iz Litije do Cateza”, umetno povest “Martin Krpan”, pisal je tudi programe in manifeste.
Simon Jenko:
Bil je najpomembnejsi pesnik med Presernom in moderno. Rodil se je v kmecki druzini leta 1835 v Podreci pri Mavcicah. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani. Ze kot dijak se je ukvarjal s knjizevnostjo. Ustvaril je Vaje (dijasko glasilo). Dostudiral je pravo in nekaj casa bil domaci ucitelj. Ko se je vrnil domov je postal odvetniski pripravnik v Kranju in Kamniku. Sprva se je ukvarjal z domovinsko liriko, nato z ljubezensko liriko, pisal pa je tudi pripovedne pesmi (“Pesmi”). Napisal je tudi tri kratke zgodbe, ki so bile objavljene v Slovenskem glasniku (Spomini, Tilka-znacajevka, Jeprski ucitelj). Umrl je leta 1869 v Kranju.
Josip Jurcic:
Bil rojen leta 1844 na Muljavi pri Krki. Oce je bil samostanski kocijaz in bajtar. Osnovno solo je obiskoval v Krki in Visnji Gori, gimnazijo pa je koncal v Ljubljani. Po koncani maturi je odsel na Dunaj, kjer je studiral slavistiko in filologijo (jezikoslovje, knizevnost). Vrnil se je domov, kjer je v Mariboru sourejal Slovenski glasnik. Cez nekaj casa je postal urednik, in urednistvo prenesel v Ljubljano. To je bil do svoje smrti, do leta 1881. Pisal je krajse in daljse povesti in novele ( Spomini na deda, Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec...) Napisal je tudi 1. slovenski roman Deseti Brat, napisal pa je tudi pripoved “Telecja pecenka”, ki je ravno tako kot Jenkova “Tilka”, znacajevka.
Janko Kersnik:
Rodil se je leta 1852 ( Brdo pri Lukovici), v mescansko plemiski druzini. Gimnazijo je koncal v Ljubljani. Pravo je dostudiral na Dunaju in v Gradcu. Sprva je bil pripravnik financnega urada v Ljubljani, kasneje notarski namestnik na Brdu, koncno pa je postal notar, kar je bil do svoje smrti, do leta 1897. Njegovo pomembnejse delo je Jara Gospoda, ki je bila objavljena v Ljubljanskem Zvonu.
Dodatek:
Znacajevka: (Jurcic-Telecja pecenka, Jenko-Tilka)
Je kratka zgodba, lahko tudi novela, ki ima v srediscu pripovedno osebo s posebnim, cudaskim ali celo patoloskim znacajem, dogajanje se zaplete in razplete okoli njene posebne usode.
Potopis:
Polliterarna zvrst, opazovanje, belezenje in komentiranje stvarnega sveta med potovanjem.
V slovenski knjizevnosti ni bilo epa, zato se tudi roman ni razvil na njegovi podlagi vse do leta 1850. Po letu 1850 so se izoblikovale krajse pripovedne zvrsti, nakar se je na njihovi podlagi razvil tudi roman.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:51 Naslov sporočila: Razčlemba |
|
|
DELOVNI LIST:
RAZČLEMBA UMETNOSTNEGA BESEDILA
ŠEL JE POPOTNIK SKOZI ATOMSKI VEK
( Vladimir Pavšič – Matej Bor)
2.
Šel je popotnik skozi atomski vek,
in ko je bil že dovolj visoko,
se je ozrl navzdol,
kjer je ležal atomski vek:
vsepovsod,
kamor je seglo oko,
beton in železo,
železo in beton
v najrazličnejših oblikah,
ki so ob neonskih lučeh metale
dolge, negibne sence skozi čas.
Popotnik je gledal vse to,
in ko je pomislil,
kako nepotrebno je njegovo srce
sredi vsega tega,
se mu je utrnila solza.
Pala je na tla
in ptiček, ki je stal tam, jo je popil.
In ko jo je popil, je rekel: Grenka je tvoja solza.
Zakaj je tako grenka?
In še preden mu je popotnik mogel reči
svoj običajni: Ne vem –
je ptiček umrl.
Vzel ga je v roke
in ga odnesel tja dol, kjer je ležal atomski vek,
da ga pokoplje.
Vendar zaman:
vsepovsod sam beton in železo,
samo železo in beton,
in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice,
da bi našel grob za ptico
in zasadil rožo nanj.
ŠEL JE POPOTNIK SKOZI ATOMSKI VEK
I.
1. Sporočilo pesmi je:
A Ne zidajmo blokov, ampak hiše z vrtovi.
B Ob robu mesta moramo pustiti prostor za pokopališča.
C Ne pozabimo na naravo in prihodnost.
Č Med betonom moramo posaditi rože.
2. Pesem je:
A lirska ali _____________________________
B epska ali _____________________________
3. Besedama beton in železo v pesmi poišči nasprotni besedi, ki označujeta živi svet:
_______________________ _____________________
4. Ptiček je umrl, ker:
A ni bilo sence,
B je bil že star,
C je bila solza grenka,
Č je bil vsepovsod beton.
5. Ptiček v pesmi govori. To značilnost pesniškega jezika imenujemo:
A nagovor,
B onomatopoija,
C poosebitev,
Č ukrasni pridevek.
6. Iz prve povedi pesmi izpiši eno metaforo in jo poimenuj:
7.Pesnik uporablja svobodno pesniško obliko. To lahko opazimo, ker:
A pesem nima verzov,
B pesem nima rime,
C je pesem pisana v tretji osebi,
Č je v pesmi dvogovor.
8. V pesmi je v središču dogajanja:
A atomski vek,
B človek,
C železobeton,
Č rože.
9. Iz prve povedi pesmi prepiši verze, ki opisujejo atomski vek:
10. Avtor pesmi je Matej Bor, kar je psevdonim pesnika:
11. Matej Bor je pisal:
A samo pesmi,
B samo drame,
C drame in pesmi,
Č pesmi, prozo in drame.
11. Pesem je nastala v obdobju:
A nove romantike (moderne),
B NOB,
C po 2. svetovni vojni,
Č med obema vojnama.
II.
1. Vstavi manjkajoče črke:
V tistem novemb__skem večeru se je porodila zamisel o jed__ski bombi, kar bi vsa__do med znanstveniki imel za svoj največji življ__ski uspeh.
2. Napiši velike začetnice:
Prebrali smo drugo pesem iz cikla štirinajstih pesmi. Avtor, slovenski književnik bor, se je rodil 1913 v vasi grgar pri novi gorici.
3. Vstavi ločila:
Izražena sta pesnikova bojazen in strah da si človek s svojimi tehnično znanstvenimi izumi in z njihovo napačno uporabo ne bi uničil življenja svoje prihodnosti.
4. Besedam poišči sopomenke:
atomski: _________________________
ptič: ____________________________
roža: ____________________________
vek: _____________________________
5. Iz korena –pis- izpelji besedno družino:
sam. beseda: ____________________________
prid. beseda: ____________________________
glagol: _________________________________
prislov: ________________________________
6.Postavi v pravilni sklon:
V (atomski vek) ________________ bo povsod samo železo in beton.
Avtor je umrl pred (dve leti) ___________________ .
7. Dopolni z nedoločnikom ali namenilnikom:
Popotnik je nameraval (grem) ________ na prizorišče atomskega veka. Hotel je (pokopljem) __________ mrtvo ptico. Šel je (iščem) _________prostor za grob. Na grob je želel (zasadim) __________ rožo.
8. Iz povedi izpiši pridevniške besede; pripiši njihove skladenjske (stavčnočlenske) vloge:
Ritem je svoboden, ni vezan na metrično shemo.
____________________ _________________________
____________________ _________________________
____________________ _________________________
9. Iz povedi izpiši vsa prislovna določila; izpiši vse prislove:
Vzel ga je v roke in ga odnesel tja dol.
prisl. določila: _____________________________
prislov: __________________________________
10. Povedi Učil sem se. Znam. poveži v:
posledično priredje: _______________________________,
vzročno podredje: ________________________________,
namerno podredje: _______________________________.
11. Uredi v smiselno zaporedje:
WASHINGTON, 6. 8. 1995
__ kako strašno razdiralno moč imajo atomi.
__ ZDA so 6. In 9. Avgusta 1945
__ Pred petdesetimi leti
__ z eksplozijama jedrskih bomb,
__ je človeštvo z grozo spoznalo,
__ katerih ognjeni sij je pobledel celo Luno,
__ upepelili japonski mesti.
12. V kateri socialni zvrsti je zapisan zgornji odlomek:
A v pokrajinskem pogovornem jeziku,
B v splošnem pogovornem jeziku,
C v zbornem jeziku,
Č v slengu.
13. Besedilo iz 11. naloge je:
A umetnostno,
B strokovno,
C publicistično,
Č praktičnosporazumevalno.
DELOVNI LIST:
RAZČLEMBA UMETNOSTNEGA BESEDILA
KO ZORIJO JAGODE
(Branka Jurca)
Ko da sem prišla v pravljično deželo svetilk, tako mi je bilo. Oče, ta pa je vprašal: »Imate samo te luči?« O bog! Kako more biti prodajalki pri duši, če se mora dan za dnem srečevati s takšnimi nezadovoljnimi kupci, kakor je naš oče. Tako sem bila začudena in presenečena, da mi je zletelo kar samo z jezika: »Ali, oče!« Prodajalka pa, ki je imela očesne veke zasenčene z zelenomodro barvo in ustnice živo rdeče pobarvane, je dela na prodajalno mizo roke – bile so tenke in negovane – in zdolgočaseno vprašala: »Kakšno svetilko pa želi gospod?« Pomislila sem: ta pa govori, kakor da bi prišla iz Poljske – tam se pogovarjajo v tretji osebi. Saj res, kakšno svetilko hoče oče! »Veste, študirala bo,« je pokazal name, »zato bi rad inženirsko svetilko!« Kaj le razklada to prodajalki! Oče! Oče! Popenila bom! »Oče! Kaj vse pripoveduješ…« Oče pa je gnal svoje. »Nič, nič, prodajalka mora vedeti, zakaj in kakšno luč boš potrebovala, ne?« Prodajalka pa, ko da bi bila navita! » Že vem, konstruktorsko svetilko želi gospod.« No, še dobro, da ga ne onika! »Ampak pri nas jih nimamo. Nimamo konstruktorskih ali inženirskih luči.«
(odlomek)
KO ZORIJO JAGODE
I.
1. Katera literarna prvina (ubeseditveni postopek) prevladuje v odlomku? Obkroži pravilno rešitev.
A Opis.
B Dvogovor.
C Razlaga.
Č Oris.
2. O čem govori odlomek?
A O zdolgočaseni prodajalki.
B O trgovini s svetilkami.
C O nakupovanju.
Č O inženirski svetilki.
3. Katere osebe nastopajo v odlomku?
_________________ __________________ ________________
4. Kdo poroča o nakupu?
A Deklica.
B Oče.
C Mama.
Č Prodajalka.
5. Kako naslavlja prodajalka očeta?
A V 1. osebi.
B V 3. osebi.
C V 2. osebi.
6. Zakaj je deklica pomislila, da je prodajalka iz Poljske?
A Ker ne govori slovensko.
B Ker očeta vika:
C Ker očeta naslavlja v 3. osebi.
Č Ker očeta tika.
7. Kaj kupuje oče?
A Lestenec.
B Svetilko.
C Namizno svetilko.
Č Reflektor.
8. Obkroži nepravilni odgovor!
A Prodajalka je imela zelenomodro zasenčene veke.
B Ustnice je imela živo rdeče pobarvane.
C Roke je imela debele in negovane.
Č Roke je imela tenke in negovane.
9. Branka Jurca sodi v obdobje
A realizma.
B sodobne književnosti.
C moderne.
Č romantike.
10. Razloži enakozvočnici JAGODA:
A ______________________________________________________
B ______________________________________________________
11. Poimenuj uporabljeno literarno sredstvo, pri katerem govorec ne pričakuje odgovora. Primer: »Nič, nič, prodajalka mora vedeti, zakaj in kakšno luč boš potrebovala, ne?«
II.
1. Poišči najustreznejšo razlago za frazem: Kar samo mi je zletelo z jezika.
A Čutila sem veliko željo, da bi kaj rekla.
B Pazila sem, kako govorim.
C Nehote sem izrekla besedo.
Č To sem težko povedala.
2. V kateri osebi je napisana pripoved?
A V drugi ednine.
B V tretji ednine.
C V prvi ednine.
3.Kateri čas uporablja pripovedovalka?
A Predpreteklik.
B Sedanjik.
C Prihodnjik.
Č Preteklik.
4. Poved – Kakšno svetilko želi gospod? – zapiši v obliki treh spodaj zahtevanih načinov.
A tikanje __________________________________________
B vikanje __________________________________________
C onikanje __________________________________________
5. Kako še imenuje prodajalka konstruktorsko luč? V besedilu poišči sopomenko.
konstruktorska luč _________________________________________
6. Naglas razločuje pomen besed. Obkroži črko pred besedo, ki je izpuščena v naslednji povedi.
Ta pa ______________ kakor, da bi prišla iz Poljske.
A gôvori B govóri C govorí
7. Dopolni besedno družino tako, kot zahteva tabela.
SAMOSTALNIK PRIDEVNIK GLAGOL
roka
negovan
8. Vstavi manjkajoče črke.
Kako mor__ biti prodaja__ ki pri duši, ko se mor__ dan za dnem srečevati z nezadovo__nimi kupci.
9. Vstavi manjkajoča ločila.
Imate samo te luči je vprašal oče
10. Premi govor iz 9. vaje pretvori v odvisnega.
11. Besedne zveze v oklepaju postavi v ustrezen sklon.
A Pri nas nimamo (konstruktorske luči) __________________.
B Oče, (kaj vse) ______________ ne pripoveduješ?
12. Vstavi primernik ali presežnik.
Bila sem (začudena) ______________ kot se je zdelo.
To so bili (nezadovoljni) _____________ kupci v Ljubljani.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
.|-unwanted-|.__x
Pridružen/-a: 07.04. 2006, 12:20
Prispevkov: 30
Kraj: trnow
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
