| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 19 Apr 2006 16:53 Naslov sporočila: Priprava na kontrolno nalogo 1 |
 |
|
Ustrezno podčrtaj glavni in odvisni stavek ter določi vrsto odvisnega stavka.
Vesel sem, da si prišel.
Boris je vozil zemljo, da mu je pot tekel s čela.
Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
Tekel je, da bi ujel avtobus.
Ugotovljeno je, da je nedolžen.
Pobiral se je, kot bi s konja padel.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 16:54 Naslov sporočila: Dopolni |
|
|
Dopolni z/s:
a) namernim odvisnikom- Tomaž je očistil očetov avto
b) pogojnim odvisnikom- Če bi bil jaz učitelj
c) posledičnim odvisnikom- Delal je tako
d) prilastkov odvisnikom- Otrok,
e) vzročnim odvisnikom- Prosil sem
f) primerjalnim odvisnikom- Pameten je
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 16:57 Naslov sporočila: |
|
|
Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisni stavek:
Oče je nalomil kramp pri izkopavanju jarka.
Ob izlivu Krke v Savo leži Čatež.
Jože se ni mogel šolati zaradi pomanjkanja denarja.
Mojca je šla v mesto kupit novo bluzo.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Učitelj
Gost
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 21:44 Naslov sporočila: Besedne vrste |
|
|
BESEDNE VRSTE 
Besede v besedilih razvrsti po pomenu v besedne vrste. Samostalniškim in pridevniškim besedam določi vrsto (samostalnik, zaimek …).
Jež je plaha žival. Podnevi se skriva v gostem grmovju, ponoči neslišno lazi okoli. Hrani se z žuželkami, polži, kobilicami in hrošči. Celo hruške mu teknejo.
Vsako leto imajo na Japonskem praznik riža. Možje takrat bobnajo in spodbujajo ženske, ki sadijo riž, z ritmičnimi gibi. Obred naj bi pri riževem bogu izprosil milost za dobro letino. Potem skrbijo zelo spoštljivo za sadike.
BESEDNA
VRSTA 1.samostalniška beseda
(samostalnik, zaimek, posamostaljena beseda) 2. pridevniška
beseda (pridevnik, zaimek, števnik) 3. glagol 4. prislov 5. predlog 6.vezniška beseda 7.členek 8. medmet
POMEN
1. poimenuje bitje (oseba, žival, rastlina), reč, pojem 2. poimenuje lastnost (kakovost svojino, vrsto, količino)
Kakšen? Kateri? Čigav? Koliko? 3. poimenuje dejanje, dogajanje, stanje, obstajanje, zaznavanje … 4. poimenuje okoliščine (Kje?, Kam? Kdaj? Zakaj? Kako?) 5. izraža razmerja med besedami v stavku
5. povezuje besede, stavke 7.potrjuje, zanika, poudarja …8. izraža razpoloženje, posnema naravne pojave …
[/b]
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 21:48 Naslov sporočila: |
|
|
Priprava na kontrolno nalogo
1. Podčrtaj glavne stavčne člene in njihove dele. /3t.
Od veselja se je na slavnostni prireditvi letošnji nagrajenec za literaturo zjokal.
2. Glavnemu stavku dodaj zahtevani odvisnik: /4t.
a) namerni odvisnik
Seznanil me je s Pavlom
b) prilastkov odvisnik
Prebrala sem knjigo
3. Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisnik. /2t.
Misel na prvi šolski dan mu ni pustila spati.
…………………………..
4. Odvisnik spremeni v navadni stavčni člen. /2t.
Aljoša je odšel v tujino, da bi študiral.
5. Naštej vrste odvisnikov: /3t.
6. Določi vrsto odvisnika. Podčrtaj glavni in odvisni stavek in napiši vrsto odvisnika! /4t.
Če se bo suša nadaljevala, bo letina slaba.
Vabi me na sladoled, četudi ima malo denarja v žepu.
7. Naštej vrste že obravnavanih priredji: /2t.
8. Dopolni zahtevano priredje: /4t.
a) (S>=S)
Razveselili smo ga
b) (S≠S)
Pripravljen sem ti pomagati
9. Poveži dve povedi-Delal je šoferski izpit. Ni ga opravil.-v /4t.
a) vezalno priredje
b) protivno priredje
10. Določi vrsto priredja. Napiši tudi grafično znamenje. /12t.
Ne klepetaj, ampak poslušaj.
Ali lahko ti pokličeš domov, prosim?
Ali govori glasneje ali pa utihni.
Anže ni le moj bližnji sosed, ampak tudi moj prijatelj.
Niti ni moj sošolec niti ne hodi na našo šolo.
On le razlaga pa se razburja.
Potniki so nosili kovčke in torbe.
Čakala je na pošiljko, vendar je ni dobila.
Poženi avto, na semaforju zelena luč.
Govori, mudi se mi.
Prišel, videl, zmagal.
Vozi počasi, sicer boš prekoračil dovoljeno hitrost.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 21:50 Naslov sporočila: Učenje je užitek, kajne? |
|
|
Priprava na kontrolno nalogo
3. Kako imenuje ponavljanje istih besed ali besednih zvez na začetku zaporednih verzov? 1t.
troje iz dežele laške,
troje iz dežele nemške,
troje 'z štajerske in kranjske,…
a) geminacija
b) anafora
c) epifora
d) refren
4. Določi rimo v obeh kiticah! 2t.
Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi __
že dolgo bije za krščansko vero, __
z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi; __
končano njuno je in marsikt’ero __
življenje, kri po Kran’ji, Koratani __
prelita napolnila bi jezéro. __
5. Katero pesniško sredstvo je v naslednjem verzu? Odgovor napiši na črto.
in urno ta dvá sta po pódu zletela,
kot da bi lahké peretnice imela,
______________________________________ 2t.
6. V naslednji kitici določi rimo in jo poimenuj.
Apel podobo na ogled postavi, __
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, __
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo __
neumno, kaj umetni od nje pravi. __
Dopolni: Rima je ______________ . 2t.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 21:52 Naslov sporočila: Priprava na KN |
|
|
Priprava na KONTROLNO NALOGO
1. Podčrtaj glavne stavčne člene in njihove dele.
Od veselja se je slavnostni prireditvi letošnji nagrajenec za literaturo zjokal.
2. Glavnemu stavku dodaj zahtevani odvisnik.
Ni mi povedala, <predmetni odvisnik>
<vzročni odvisnik> je Alenka ostala doma.
3. Podčrtani stavčni člen pretvori v odvisnik.
Širokoustnež se rad ponaša s tujim perjem.
4. Odvisnik spremeni v navadni stavčni člen.
Ko je bil mlad, je rad tekal po naravi.
5. Naštej vrste odvisnikov.
6. Določi vrsto odvisnika. Podčrtaj glavni in odvisni stavek.
Drži se, kot da je metlo požrl.
Vprašal sem ga, zakaj je zlomil svinčnik.
7. Naštej vrste že obravnavanih priredji.
8. Dopolni zahtevano priredje:
Plačajte vozno karto (SVS)
Miha je napeto poslušal, (S≠S)
9. Določi vrsto priredja. Napiši tudi grafično znamenje.
Mudilo se mi je v park, zakaj v sobi je bilo zatohlo.
Hodil je po svetu in iskal srečo.
Vozili so počasi, kajti ovirala jih je megla.
Ni le priden, ampak tudi dober.
Fanta učenje niti ne zanima niti ga ne išče.
Hodi v glasbeno šolo, pa še ne igra inštrumenta.
Mlajši morajo prvi pozdraviti, saj tako veleva bonton.
Čakala je na pošiljko, vendar je ni dobila.
Prišel, videl, zmagal.
Vozi počasi, sicer boš prekoračil dovoljeno hitrost.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 21:56 Naslov sporočila: |
|
|
Priprava na zadnjo kontrolno nalogo
2. Iz katere slovenske ljudske pesmi so naslednji verzi:
V roke je vzel kangelco,
k sebi je perpasal sablico,
na ramo je dejl flintico.
Dopolni: Ti verzi/kitica so/je iz __________ balade z naslovom ____________________. 1t.
3. Poveži med seboj tako, da na črtico pred naslovom slovenske ljudske pesmi napišeš ustrezno črko z desnega strani. 3t.
1. ___ Neusmiljena gospoda A romanca poznega srednjega veka
2. ___ Sirota Jerica B moška balada
3. ___ Trdoglav in Marjetica C ženska balada
4. ___ Pegam in Lambergar
4. Kaj je pismenstvo? Naštej tri najpomembnejše spomenike/besedila pismenstva! 3t.
5. Naštej glavne predstavnike slovenske reformacije/protestantizma in njihova najpomembnejša dela! 4t.
6. Katero je najpomembnejše delo Janeza Svetokriškega (Tobija Lionelli, Janez od sv. Križa pri Vipavi)?
7. Določi stopico oziroma metrično shemo v prvi kitici Vodnikove pesmi! Kakšna je rima (zapiši na koncu verzov in jo poimenuj)? Kako se imenuje kitica? 4t.
Ne hčere ne sina
po meni ne bo
dovolj je spomina:
me pesmi pojó.
8. Iz katere Prešernove pesmi so naslednji verzi? Določi metrično shemo(stopice) in rimo zapiši ter poimenuj! 3t.
Vèndar peti on ne jenja;
grab'te dnarje vkup gotove,
kupovájte si gradóve,
v njih živíte brez trpljénja!
9. Naštej sedem naslovov pesmi dr. Franceta Prešerna? Kdaj je izšla njegova edina pesniška zbirka (tudi naslov zapiši)? 2t.
10. Kateri izobraženi prijatelj je bil njegov literarni svetovalec? 1t.
a) Matija Čop
b) Andrej Smole
c) Anton Martin Slomšek
č ) Fran Levstik
1. Iz korena čist- z dodajanjem pripon ali predpon tvori besedno družino(vsaj pet): 2t.
čist-oča,
2. Dopolni besedni družini, kot zahteva tabela. 3t.
SAMOSTALNIK PRIDEVNIK PRISLOV
roka
góst
3. Za naslednje sposojenke in tujke poišči primerne slovenske izraze: 3t.
dialog
konflikt
situacija
kontakt
kvaliteta
toleranten
4. Razloži naslednje kratice: 2t.
KUD
SAZU
NUK
NOB
5. Razloži, kaj pomenijo naslednje krajšave: 3t.
npr.-
t.i.-
ipd.-
inž.-
posam. prid. b.-
g..-
6. Namesto podčrtanih delov v novi povedi zapiši ustrezne frazeologeme: 3t.
Aleks je hotel doseči nemogoče, zato ni uspel.
Odšel je užaljen.
Naredi tako, da bo prav za obe strani.
7. Poimenuj naslednje tvorjenke: 6t.
TOMOS-
spalnik-
Pedenjped-
svojeglav-
klinopis-
dolgčas-
žvečilni-
prepis-
Črt-
kipar-
nadčloveški-
oseminosemdeset-
8. Razlikuj med pomeni naslednjih enakopisnic tako, da jih uporabiš v dveh enostavčnih povedih:
pôzna-pozná:
9. Dopiši podpomenke: 1,5t.
stopica
____________________ _________________________ __________________
10. Izpelji vrstne pridevnike na –ski, ški, -ji: 5t.
Čatež-
življenje-
november -
milimeter-
Norvežan-
minister-
koza-
bolha-
ljudje-
ptica-
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:04 Naslov sporočila: Pregledna KN |
|
|
Kontrolna naloga/kratka, pregledna za 8.r. Vso srečo!!!
Ime:
Priimek:
Kriterij v %
1. Ugotovi vrsto priredja in zapiši!
Soljudi se bojimo, saj nas lahko s svojo drugačnostjo ogrozijo.
V komunikacijo prihajamo z oblikovanimi predstavami o svetu in drugih, zato zelo težko poslušamo človeka…
V rani mladosti oblikovane odzive pogosto nosimo s seboj vse življenje in jih uporabljamo pri partnerjih, prijateljih.
Z ljudmi smo nenehno obkroženi, a le redko res navežemo stik. 4t.
3. Ustrezno podčrtaj vse stavčne člene in njegove dele ter jih poimenuj!
V družini je vsak razvil svojo strategijo za preživetje.
3t.
4. Določi vrsto odvisnika:
Uspešno komunikacijo preprečujejo primarni vzorci, ki jih človek nezavedno oblikuje v otroštvu.
Kdor ima vzorec zapiranja vase, navadno povesi glavo.
Človeka navadno poslušamo z zanimanjem le na začetku, ko ga ne poznamo.
Vsaka komunikacija nas lahko spremeni, če to dovolimo.
Resničen stik je pomemben pri bližnjih, čeprav ga je z njimi najtežje ohranjati. 5t.
5. V povedi-Nenehno se sporazumevamo z okoljem. – zamenjaj povedni naklon
a) s pogojnim naklonom: _________________________________
2t.
b) z velelnim naklonom: __________________________________
6. Glagolu v oklepaju spremeni vid. Glagolski čas naj ostane nespremenjen.
Z vsebino (izražamo)______________ tudi svoj odnos. Med komunikacijo se namreč v človeku (sprožijo) __________ zgodovina naših občutij, čustev in različni komunikacijski vzorci. 2t.
7. Informacija ni vnaprej dana, ampak jo ustvarita sobesednika v stiku drug z drugim. Na koga ali kaj se nanaša zaimek jo? 1t.
8. Ljudje potrebujemo tudi spremembe, drugačnost, novosti. Katera besedna vrsta je podčrtana beseda? Kateri pomenski odtenek izraža v tej povedi? Razloži!
2t.
9. Iz povedi- Komuniciranje je namreč tveganje, da se bodo naše predstave o svetu zamajale, da se bomo spremenili.- izpiši:
a) vezniško besedo:
b) samostalnike:
c) glagole:
d) pridevniški zaimek: 4t.
10. Iz povedi-Žena na primer ni zadovoljna, ker mož hodi pozno domov- izpiši nepregibne besedne vrste in jih poimenuj! 2t.
11. Naslednje samostalnike postavi v ustrezen sklon:
človek (v or. mn.) –
sin (v mestn., ed.) –
občutje (v rod., mn.) –
otrok (v mestn. In or. mn.)-
Francelj (v daj. ed.) –
stric ( v or. ed.) – 3t.
12. Iz povedi- Zanimivo se je poigrati, kateri nezavedni vzorci preplavijo človeka, ko koga spozna in do njega že ob prvem stiku čuti jezo in sovraštvo.-izpiši:
a) neosebno glagolsko obliko:
b) osebne glagolske oblike:
c) samostalnike
- moškega spola:
- ženskega spola:
-srednjega spola: 4t.
Spoznavanje je zato nenavadno opravilo,
ki se ne more nikoli končati ali skleniti.
Zaradi njega se nenehno vračamo k sebi,
zato je spoznavanje resnice tudi spoznavanje
samega sebe
1. Dopolni: 3t.
1768 – 1830
1830 - 1848
realizem (med romantiko in realizmom)
naturalizem, slovenska moderna, nova romantika
socialni realizem, konstruktivizem, ekspresionizem-obdobje….
1941-1945
sodobna književnost
2. Poveži stoletje, naslov dela in avtorja. Na vsako črtico napiši črko in številko pravilne povezave. 2t.
____ 16. stoletje A Baronov mlajši brat 1. Ciril Kosmač
____ 19. stoletje B Poezije 2. Valentin Vodnik
___ 1. polovica 20. stoletja C Gosenica 3. France Prešeren
___ 2. polovica 20. stoletja Č Županova Micka 4. Vitan Mal
D Pesmi za pokušino 5. Anton Tomaž Linhart
3. Pred seboj imaš pesem Nika Grafenauerja Čas. Pozorno jo preberi…
Čas se neviden odeva
v noč in dan.
Tako pred nami mineva
zdaj svetel in zdaj teman.
Kadar se času mudi,
ne gleda nase,
a spet in spet v uro upira oči,
če dolgčas pase.
Koliko kitic ima pesem?
Iz koliko verzov ali stihov je sestavljena vsaka kitica?Izpiši iz tretje kitice rimane besede. 3t.
Čas se dotika vsega
okrog nas.
A z leti najraje rezlja
gube v obraz.
Zob časa neustavljivo
gloda in ruši
vse živo
zunaj in v duši.
Časa samega zase sploh ni.
V vsakem od nas je.
In z nami vred se nekoč potopi
v gluho brezčasje.
a) Iz prve kitice izpiši glagol, ki izraža značilnosti časa, predstavljene v pesmi.
2t.
b) V prvi kitici pesmi sta dve nasprotji (antitezi). Prva je noč-dan. Izpiši drugo.
2t.
c) Na črto napiši tvorjenko, ki sodi v isto besedno družino kot beseda čas, pomeni pa njeno nasprotje. Izpiši jo iz besedila.
Čas- _______________ 1t.
d) V pesmi je uporabljena stalna besedna zveza, ki pomeni, da je kdo naveličan in se mu čas vleče. Izpiši jo.
1t.
e) V pesmi poišči vsaj dve personifikaciji in ju izpiši!
2t.
f) Stalna beseda zob časa v pesmi je:
A primera ali komparacija
B okrasni pridevek/epiteton
C prispodoba/metafora
D stopnjevanje/klimaks 1t.
g) Pesem je rimana.
- Napiši zaporedje rim v prvi kitici. 1t.
-Kako imenujemo takšno rimo? 1t.
4. Kam spada avtor besedila?
a) v sodobno književnost
b) v moderno/novo romantiko
c) v romantiko
d) socialni realizem 1t.
5. Naštej predstavnike /pesnike in pisatelje slovenskega realizma in socialnega realizma! 4t.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:07 Naslov sporočila: Spet ena pregledna |
|
|
Preverjanje znanja 8.r.-glasoslovje
1. Koliko je fonemov v slovenskem zbornem jeziku?
2. Napiši jih!
3. Izpiši pomensko razločevalne glasove (foneme) v naslednjih skupinah besed:
leva reva seva veva ___ ___ ___ ___ ___
dam daš daj dar ___ ___ ___ ___
boža Joža koža roža ___ ___ ___ ___
vem veš vek veh ___ ___ ___ ___ lesen zamašek za sode
4. Poišči besede, ki se končajo na nezvočnik, in jih podčrtaj:
knjiga, list, hrbet, izrez, naslov, poglavje, molj, konec, stavek, poved, delo, noč.
5. Iz povedi izpiši vse zvočnike:
V hiši reže teta Mara vsem otrokom dober kruh.
6. Naštej nezveneče nezvočnike!
7. Na črte zapiši pravilno naglašene besede (izbiraj med možnostmi v oklepajih):
Nihče mu ni __________ pomagati. ( hotél, hótel, hôtel)
Danes boš moj ________ . (gòst, góst, gôst)
Krpan potegne Brdavsa na tla in mu ________ za vrat. (stôpi, stópi, stopí)
Dolgih potovanjih sem videl že veliko __________ . (svèta, svéta, svetá)
8. Pojasni pomen besednih parov, tako da boš vsak par uporabil v eni povedi.
1. par: zlagála – zlágala
2. par: klópi – klopí
9. Na podčrtane besedi postavi naglasna znamenja:
Marko skače po zeleni trati.
V žepu ima denar.
Moža je spreletel mraz.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:09 Naslov sporočila: Za trening slov. uma |
|
|
Besedoslovje
- besedna družina
Naloga:
… Domov so ga (Pionirski list) prinašali otroci in kasneje vnuki… Sama sem skrivaj jokala, kot vse mame. To je pomenilo odraščanje in slutnjo odhoda iz domačega gnezda… Pil pa je še vedno ostal moj prijatelj in mi dal možnosti, da skupaj z vami ohranjam majhen pisan vrtiček otroške svobode.
Dopolni besedni družini, kot zahteva tabela. Manjkajoče besedi izpiši iz besedila.
SAMOSTALNIK PRIDEVNIK PRISLOV
dom
otročje
Odnosi med besedami
- sopomenke, protipomenke, enakozvočnice, podpomenke, nadpomenke
Naloga
Pojasni pomen besednih parov, tako da boš vsak par uporabil v eni enostavčni povedi:
pŕsti – prstí
1. poved
2. poved
Govornik je poudaril, da smo za našo okolico odgovorni prav vsi. Lepega vedenja se učimo že od malega. Starše je nagovoril, naj že majhne otroke navajajo na bonton. Opozoril jih je, da se mladina zgleduje po njih. Na koncu je vse odrasle poprosil, naj s svojim ravnanjem kažejo, kako je treba skrbeti za naš planet.
V besedilu poišči sopomenke in jih izpiši v preglednico.
SOPOMENKE/sinonimi
Stilno nezaznamovanim besedam v razpredelnici dodaj stilno zaznamovane ali obratno.
STILNO NEZAZNAMOVANE BESEDE STILNO ZAZNAMOVANE BESEDE
sedeti
kregati se
utrujen
plonkati
vrata
čitatelj
jamrati
Besedotvorje
Pisec napiše rokopis. Odda ga založbi. Ta ga odpošlje v tiskarno. V tiskarni knjigo natiskajo. Tiskarski stroji tiskajo po šestnajst ali dvaintrideset strani hkrati. Knjigovezi nato zvežejo na tisoče izvodov knjige. Knjige potem odpeljejo v knjigarne. Tu jih bralci lahko kupujejo. Veliko knjig pokupijo tudi knjižnice in jih izposojajo.
Iz zgornjega besedila izpiši tri izpeljanke, tri sestavljanke, tri zloženke in tri sklope!
Za naslednje sposojenke in tujke poišči primerne slovenske izraze:
dialekt
thriler
surfanje
apotek
Krajšave
Iz besedila izpiše krajšave in jih razloži (kaj pomenijo).
Znotraj povedi pišemo akademske naslove z malo začetnico; v začetku povedi pa seveda z veliko: Go. Ireno Peklaj, dr. med., bo nadomeščal mag. Dušan Urbanc, dr. spec. spl. med.
Kako ste opazili, pazimo na poklic, ki je na desni strani odnosnice (imena), in akademski naziv, ki je na levi strani odnosnice (imena).
Npr.: dr. Ivan Napotnik, dr. spec. spl. med.
Prevzete besede
Podčrtaj pravilen zapis sposojenk:
walkman-voukman-vokmen-vokman
juice-džus
tovst-toast
start-štart
Namesto podčrtanih delov zapiši ustrezne frazeologeme.
Storili bi tako, da bi zadovoljili obe strani.
Tile otroci pa res pretiravajo.
Naslednjim frazeologemom poskuša najti protipomensko besedno zvezo:
biti na zeleni veji:
imeti veliko pod palcem:
Pomensko poveži razdeljene pregovore in jih zapiši spodaj v celoti:
Kar seješ, to žanješ.
Kdor z malim ni zadovoljen devetim odgovori.
kdor molči, velikega vreden ni.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 19 Apr 2006 22:25 Naslov sporočila: Členek |
|
|
Členek ali partikula
1. Členki so nepregibna besedna vrsta, z njimi vzpostavljamo besedne zveze s sobesedilom, izražamo pomenske odtenke posameznih besed, delov stavka, celih stavkov in povedi ali pa tvorimo skladenjske naklone. Nekateri členki se po vlogi približujejo veznikom, drugi prislovom.
2. Vrste členkov:
• navezovalni:
A mene nočes s sabo? In kako je s tabo? Ja, kam je pa šel? Ne, le pojdi. Pa jaz ti ničesar ne pomenim? Potém pa pojdi, če je tako. Zakaj potém ne greš? Prosim? Sicer pa mi je vseeno. Saj bi res lahko šel z nami! Tak ti si razbil šipo! Ti si torej razbil šipo! Tudi jaz bi šel z vami.
• čustvovanja:
Hvála bogú se ni nič zgodilo. Žal je tako. Dobro, da sem znal.
• poudarni:
Rávno ti bi to moral vedeti. Tako še: posébno, zlásti, predvsem, celó
• izvzemalni:
Prišli so le trije. Tako še: samó, edino, kómaj, vsáj
• presojevalni:
Prišli so kaki trije. Tako še: blízu, priblížno, skôraj, domála, málodane
• dodajalni:
Je tudi pametna. Tako še: práv takó, takísto, níti, póleg téga, vkljúčno
• zadržka:
Prav zaprav je res. Tako še:, kómaj, žé, sicer, résda;
Npr.: Je résda lepo, toda…, Je žé prav in lepo, vendar,…
• potrjevanja ali soglašanja:
Da, tako je. Tako še: dejânsko, gotôvo da, jâ, kâjpak, kakópak, pravílno, prósim, rés, resníčno, sevé, sevéda, zarés, v resníci; Rabijo se tudi v zvezah tipa: Sevéda je tako. Tako še: dejánsko, fáktično, očítno, pri móji dúši, (véri), razúme se, da …
• možnosti, verjetnosti:
Morda je res. Tako še: eventuálno, mogóče, morebíti, mórda, nemára; kônčno, kônec kôncev, navsezádnje; bŕž, bŕžkone, bŕžčas, bŕžda, verjétno; kómaj …
• mnenja, domneve:
Baje so ga videli. Tako še: menda; čéš (da), denímo, postávimo, recímo, vzemímo …
• vprašalni:
Ali si ga videl? Tako še: a, kaj, mar, li (starinsko). Samostojno se rabijo v zvezah tipa Te je, a? Tako še: káj, kajne.
• spodbujalni:
• trdilni: A ga boš pustil pri miru! Ali boš ubogal! Da se tega nisem že prej spomnil! Da si mi zginil spred oči! Dej povedat, kaj misliš (pogovorno)! Kako ne bi bil žalosten ob vsem tem! Ko bi bilo že konec vsega tega sprenevedanja! Morda bi ti stopil k sosedu! Naj bo po tvojem, naj gre! Res ne greš z nami na ples?! Vsaj prišel bi bil, kot si obljubil! Zakaj ne ostaneš doma, če te ni volja z nami?
• nikalni: Da me moreš tako jeziti, ‘ne jezi me’! Kaj bi jokal zaradi take malenkosti! Še odgovarjal mi boš, kakopak! Kje se bo ona ozirala na takega frkovca! Ko bi bilo tako, kot praviš! Mar ga boš ubil, če te sploh ne uboga! Nikar tako. Saj se ne boš učil ves dan.
•
• zanikanja in nesoglašanja:
Ne hodi ven ob tem vremenu. Nikar oditi! Ni odšel. Vraga sem videl v tisti megli. Figo zna. Raba v samostojnem zanikanju: Si bil tam? Ne. Tako še: nikákor, fígo, nasprótno, ko bi bíl.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
