Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1803
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 24 Dec 2016 17:58 Naslov sporočila: Barok |
 |
|
BAROK
Izraz izhaja iz portugalske besede »barocco« in pomeni izkrivljeno, pretirano, popačeno oz. nepravilen, kriv biser.
V širšem pomenu označuje izraz barok stilno usmerjenost 17. in 18. stoletja v umetnosti- likovni, glasbeni in književni umetnosti. Temeljna značilnost baročnega sloga je izumetničenost, preobremenjenost, celo popačenost.
Na glasbenem področju so zasloveli Vivaldi, Tartini, Bach, Handel.
Izraz baročna književnost označuje literarna dela, ki nastanejo kot posledica krize renesanse, reformacije in protireformacije.
Slog baročne književnosti je tipično baročen: nabuhel, preobremenjen, polno je metafor (zapletene, drzne ), izrazov in besednih zvez, ki jih drugače v vsakdanjem govoru ne uporabljamo, povedi so večstavčne, polno je priglih ali ekzemplov, ki tvorijo zgodbo, pojavljajo se tudi latinski citati… Pri nas je baročni slog dosegel višek z Janezom Svetokriškim.
BAROK NA SLOVENSKEM
LITERARNE ZVRSTI
Temeljna literarna zvrst je bila PRIDIGA. Gre za polliterarno zvrst, ki je doživela vrhunec z Janezom Svetokriškim. Ta je namreč z zbirko pridig SACRUM PROMPTUARIUM oz. SVETI PRIROČNIK (1691-1707) dosegel evropski vrh.
Pojavile so se tudi t.i. VERSKE IGRE. Ena najbolj znanih je ŠKOFJELOŠKI PASIJON, ki ga je napisal oče Romuald.
ZNANOST pa je doživela razcvet z VALVASORJEM in njegovo Slavo vojvodine Kranjske (1689). Vsekakor je to ena glavnih knjig v obdobju baroka, obsega pa 15 delov, ki so vezani v 4 knjige. Gre za zgodovinsko, geografsko, etnografsko (navade in običaji ljudi), gospodarsko, versko… predstavitev vojvodine Kranjske. Namenil jo je domačinom in tujcem, da bi Kranjsko bolje poznali (pisana v nem. j.). Da je lahko knjigo natisnil, je na Bogenšperku odprl bakroreznico, tiskarno in tiskarno za plošče. Stroškovno je bil to seveda velik zalogaj in posledica je bila, da je Valvasor obubožal. Hkrati predstavlja pomemben vir za kasnejše književnike in znanstvenike (Prešeren).
Tudi pri nas sta se pojavila baročno slikarstvo in arhitektura. Znan je zlasti kipar F. ROBBA (vodnjak treh kranjskih rek). Baročna je ljubljanska stolnica (arhitekt Pozzo).
BAROČNA KNJIŽEVNOST označuje lit. dela , ki nastanejo kot posledica krize renesanse, reformacije in protireformacije.
SLOGOVNE ZNAČILNOSTI BAROČNE KNJIŽEVNOSTI:
• metafore (zapletene, drzne)
• izrazi in besedne zveze, ki jih v vsakdanjem govoru ne uporabljamo
• večstavčne povedi
• latinski citati
• eksempli ali priglihe (zgled, primera, ponazoritev moralnega nauka s kratko zgodbo, pripovedjo o človeškem obnašanju s pozitivnim ali negativnim zgledom)
JANEZ SVETOKRIŠKI
(Tobija Lionelli)
1647 - 1714
Janez Svetokriški, rojen v plemeniti družini kot Tobija Lionelli, kapucin, pridigar in književnik, rojen 1647 v Križu na Vipavskem. Otroška leta je preživel v rojstnem kraju, kjer je prišel v stik z očeti kapucini, ki so tedaj že bili v Križu. Še zelo mlad se je odločil za redovniško življenje v vrstah kapucinov. Po enoletnem noviciatu, ki ga je opravil na Reki, je 17 leten naredil prve redovne zaobljube in si privzel ime brat Janez Krstnik. Leta 1670 je bil posvečen v diakona in to v Gradcu nakar je postal pridigar " Provinciae Styriae concionator ". Pod tem imenom je poznan iz vseh dosegljivih dokumentov. Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo mesto (1688) in Gorica (1693). Z govorno besedo je uresničeval smernice tridetinskega koncila, ki je zapovedoval duhovnikom, da morajo vsako nedeljo ali na praznik govorit vernikom. S tem je uresničeval program svojega reda, ki je pridigarsko službo cenil kot svoje najplemenitejše opravilo.
Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi "Slovo od Ljubljane". Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih "drukat pustil". S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil. Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis.
|
|
