Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1803
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 27 Jul 2013 15:05 Naslov sporočila: Marjan Ogorevc |
 |
|
"Smo v katarzi, iz katere se bo nekaj izcimilo!"
"Evolucijsko gledano je kriza zelo dobrodošla, ker se bo drevo tako streslo, da bodo gnile hruške padle dol," pravi bioterapevt Marjan Ogorevc. Zmigati se je pač treba za preživetje, se šolati, se naučiti kaj novega, počistiti odnose, spremeniti razmišljanje in predvsem delovati. "Vse to je boleče, vendar je koristno in potrebno," poudarja.
"Tisti, ki nas zlorabljajo, ki so okradli polovico Slovenije, bodo prej ali slej dobili izstavljen račun."
"Tisti, ki nas zlorabljajo, ki so okradli polovico Slovenije, bodo prej ali slej dobili izstavljen račun."
- Kakšen je čas, ki ga zdaj živimo? Je res poseben, kot mnogi opozarjajo?
"Mislim, da ni nič posebnega. Paše v našo evolucijo, razvoj sedanje človeške civilizacije. Predvsem na zahodu. Na vzhodu in v Afriki se še ne, pri nas pa se zelo intenzivno dogaja, ker hlastamo po dobrinah. Da bi vzdrževali standard, da bi imeli hiše, avtomobile, velike ekrane, da bi potovali, moramo zelo veliko delati. Absurd je, da veliko delamo, smo pod stresom, da bi več zaslužili, s tem denarjem pa potem odpravljamo posledice preobremenjenosti. Potem smo zelo utrujeni, ne zmoremo vsega. In kvaliteta življenja je na nizki ravni. Živeti v džungli umirjeno življenje, je večja kakovost življenja kot pri nas. Mi smo kot Alica v čudežni deželi. Če vsi sedijo, lahko sedi, če vsi tečejo mora teči. Če torej sprejmemo, da tečemo, bomo imeli tisto, kar si materialnega želimo, sicer bomo živeli v zelo skromnih razmerah. Vse skupaj se stopnjuje, sposobnosti prilagajanja, pa se ne razvijejo tako hitro. Prej so se spremembe dogajale skozi stoletja ali tisočletja in človek se je lahko prilagodil. Danes pa se vsi ne zmorejo prilagoditi. Še tisti, ki smo zelo aktivni, vsakodnevno vpeti v dogodke, spremembe zelo težko sprejemamo."
- To velja tudi za nas, ki živimo v Sloveniji? Smo torej že pravi materialistični Zahod?
"Kozmološko gledano smo na sredini med "vzhodom" in "zahodom". Vpliv je z ene in druge strani. Smo na prepihu, veliko se nam dogaja. Prej smo bili bolj ozaveščeni kot vzhod, zaradi tega smo se po veliki spremembi ko smo dobili državo, lažje prilagodili. Zdaj pa nazadujemo. Tudi duhovno. Nekateri nas poskušajo potisniti v preteklost, radi bi naše probleme reševali v času, ki ne obstaja več. Nočejo sprejeti tega časa, hitrih sprememb. Na področju alternativnega zdravljenja smo po stališčih uradne medicine in znanstvenih krogov ena najbolj zaplankanih držav v svetu. Čeprav so homeopatske lekarne bile v Ljubljani že pred drugo svetovno vojno, bi nas zdaj vrnili stoletja nazaj. Sočasno uporabo medicine in naravnih načinov zdravljenja pa imajo za zaostalo."
- Tistim, ki nas vodijo, očitno pač dopuščamo, da nas držijo v zaplankanosti. Kako to, da prav takšnim uspe priti na čelo?
"Naši predstavniki, naša elita na vrhu so rezultat naše skupne zavesti. Aksiom Hermesa Trismegistosa pravi "tako zgoraj kot spodaj" in "tako zunaj kot znotraj". Kakor mi večinsko razmišljamo, takšni ljudje, ki nas predstavljajo pridejo na vrh. To je demokracija. Demokracija je pravzaprav negativna selekcija, ki pripelje na vrh tudi nesposobne, tudi takšne, ki niso zreli, so pa strankarsko ali versko usmerjeni v skladu s pričakovanji ljudi. Včasih razmišljam, da se v resnici šele ko pride človek na oblast, vidi ali je pošten ali ne. Lahko je biti pošten tam, kjer nimaš komu kaj ukrasti, ker se vsi borijo za preživetje. Če pa pridejo na oblast ljudje zelo nizke ravni zavesti, ki razmišljajo primitivno, ki darvinizem jemljejo dobesedno v smislu "preživijo najmočnejši": "samo, da bo zame", "kolikor mi je dovoljeno vzeti, toliko si vzamem", "zame mora biti, pa če za druge bo ali ne bo", imamo razmere, kakršne imamo. Jaz mislim, da še nismo zreli za demokracijo. Mi bi potrebovali čvrsto roko, monarhijo, moda se to čudno se sliši, a zdaj potrebujemo red in ne demokracijo, kakršno imamo. V njej nam ponujajo masko navideznega odločanja, v resnici pa o vsem odločajo elite. Te pa nam samo obljubljajo. Neki rek pravi, da se reveži in bedaki najbolj veselijo obljub."
- Pojasnite tole o redu.
"Seveda ne mislim na tistega, ko nekdo s pendrekom hodi okoli in nam govori kaj smemo in kaj ne smemo. Ampak, da so pravila jasna in da se spoštujejo zakoni, da vsak opravlja svojo dolžnost in da obstaja mehanizem institucije, ki je sposobna reči sodniku, policaju, učitelju, delavcu, meni in drugim: "Ti se ne držiš dogovorjenega, ne spoštuješ zakonov, ustave, zato te omejimo, da ne boš delal škode. Potem se ne bi dogajalo, da so na oblasti ljudje, ki so v sodnih postopkih, ki ne znajo dokazati poreklo svojega imetja, ki ne spoštujejo ustave, sodišča, mnenja raznih komisij, ki imajo nalogo ugotavljati ravno takšne anomalije. Če ne spoštuješ ustave, ni reda. Zakoni morajo veljati čisto enako za tiste z vrha kot za malega človeka. Ne pa da se oni zgoraj, ki so skupnosti naredili veliko škodo, lahko ognejo sodbi sodišč, mali pa morajo vsako kazen plačati, jo odslužiti, oziroma v zadnjem času pride takoj do zaplembe njihovega imetja. Mi se nahajamo v letalu, ki se je znašlo v neurju, preti nam polomija. Če nimamo pravega pilota, če v imenu demokracije pilotira malo mehanik, malo stevardesa, pa spet poskuša pilot, potem je izhod zelo negotov."
Sami si izbiramo slabe oblastnike
- Oblastniki so formalno resda naša izbira, a kako si razložiti, da si leta in leta zapored izbiramo slabe oblastnike? Kje se torej v resnici odloča?
"Vse kar mislimo in kar delamo, gre v spomin skupne zavesti in formirajo se vzorci obnašanja. Na kolektivni ravni zavesti obstajajo tako lepe kot grde stvari, obstajajo tako konstruktivne kot destruktivne energije. Posameznik, ki razmišlja destruktivno, se poveže v skupni zavesti na destruktivno energijo in ima podporo. Tisti, ki razmišlja konstruktivno, pozitivno, se poveže na takšno energijo v skupni zavesti in ga ta energija podpira. Tisti, ki prevladujejo, pa vladajo. Tako dobimo levo ali desno opcijo, seveda je pri nas zaradi naše nezrelosti ena in druga slabe kvalitete. Mislim pa, da smo zdaj v katarzi in se bo iz tega nekaj izcimilo. Katarza je naravni mehanizem, ko je potrebno posegati, da se izloči staro, neuporabno, škodljivo, slabo,... Katarza je močno neurje, ki polomi slabe in nekoristne veje na drevesu in po njemu drevo znova zaživi, se prerodi. Na vse to je potrebno gledati širše, celostno, ne samo iz interesa posameznika, ki je prizadet. Evolucijsko gledano je kriza zelo dobrodošla, ker se bo drevo tako streslo, da bodo gnile hruške padle dol. Prej ko slej. Ljudje se bodo morali zmigati za preživetje, morali bodo iti v šole, se nekaj novega naučiti, počistiti odnose. Naliti si bo treba čistega vina. Vse to je boleče, vendar je koristno. Vsak posameznik pa je točno na pravem mestu in se mu dogaja točno tisto, kar potrebuje za svoj razvoj. Vse pa smo prinesli iz prejšnjih življenj in tukaj se nam v skladu z zatečenim stanjem, dogaja nadaljevanje. podobno kot da smo iz nižjih razredov prinesli neznanje, slabo obnašanje in se sedaj učimo kako se spremeniti. To pa je na lahki ali na težji način, kar je seveda odvisno od posameznika. Tudi pri nas smo živeli v napihnjenem balonu, v standardu, ki ga nismo mogli vzdrževati na daljši rok. Ne rečem, da si nismo zaslužili, samo to ni bilo naravno stanje, to je bila iluzija. Balon je počil in zbudili smo se."
- In kako v tem kontekstu vidite nedavne množične izraze nezadovoljstev, proteste, vstaje?
"V sami naravi stvari v materialnem svetu, ki brez tega ne bi obstajal je, da je vse polarno. Če imamo eno stran, se porodi druga stran, ker mora biti ravnovesje. In če daljši čas ni ravnovesja, če nimamo dveh polov, zadeva ne more vzdržati. Zaradi tega se v skoraj totalitarnem sistemu, ki smo ga uvedli po osamosvojitvi, kjer nihče ne odgovarja za svoje postopke, ko človek nima skoraj nobenega vpliva in čuti nemoč, morali poroditi tudi protesti. Vendar protestov ne jemljem resno v smislu, da bodo nekaj korenito spremenili, ker med ljudmi, ki se postavljajo na njihovo čelo, ne vidim nobenega toliko karizmatičnega, da bi lahko potegnil ljudi za seboj, nobenega, ki bi prevzel odgovornost in imel ideje, ki bi jih lahko uresničili. Lahko je govoriti, vendar nekaj narediti je druga stvar. Sprememba bi se lahko zgodila, če bi kdo bil sposoben potegniti za seboj 500 tisoč ali milijon ljudi. Če jih privabi na ulico nekaj sto, ne bo sprememb. To je lahko samo zametek nečesa, kar tudi lahko da misliti tistim na vrhu,da bo treba nekaj spremeniti. Maribor je lep primer, ko je šla zadeva tako daleč, ko je določen lobi obvladoval in v šahu držal celo mesto, da slabše ni moglo več biti. In se je zgodilo. Drugim pa je še tako dobro, da jim še ni treba iti tako daleč. Moje izkušnje pri terapijah so, da se večina začne spreminjati, ko so tako na dnu, da ne vidijo več nobenega izhoda."
Takrat so pripravljeni tudi nekaj storiti
- Se naši politiki sploh med seboj razlikujejo?
"Se razlikujejo. Že po tem, da pripadajo levi ali desni opciji. Tudi levo in desno je naravno, mora obstajati en in drugi pol. Če želimo na vse skupaj gledati metafizično, celostno, tudi na za večino nevidnih ravneh, pa ni več dovolj na vse gledati dvodimenzionalno, polarno. Potrebna nam je še tretja točka, enost, absolutno, božansko. Potem dobimo trikotnik. To je lahko tudi namen, cilj k kateremu težimo. Konflikt v politiki med enimi in drugimi brez tretje točke, brez cilja, dobrobiti naroda, je destruktiven. Če bi šlo za konflikt, ki je naravni, saj le plus in minus, levo in desno vedno v nasprotju, če sta pomirjena ni več življenja, smo mrtvi. Če imata ta dva pola še tretjo oporno točko, bi šlo za dobrobit naroda, bi bil konstruktiven. Konstruktivno bi bilo, če bi pozabili na partizane, belogardiste in vse tiste iz preteklosti, saj to nikogar več ne zanima, vsaj mlajših generacij ne in se ukvarjali s tem kako naprej, z novimi zadevami. V prejšnjem sistemu smo imeli eno opcijo, en pol, kar jasno ni bilo normalno, da bi zdaj leve nadomestili desni, kar ves čas od osamosvojitve poskušajo in bi spet imeli eno opcijo, tudi ne gre. Vedno mora biti razmerje enih in drugih, ni pomembno, če je enih nekoliko več. Če to razmerje je, se laže vzdržuje red, naravni red. Če gledamo na to na neki višji ravni, to ni zaradi tega ker je prav ali narobe, saj to ne obstaja. Gre za naravni red, za evolucijo, za dobrobit celote, človeštva. Posameznik se lahko v tem izgubi. Tudi če gledamo na to z vidika enega življenja, ne moremo videti celote in bomo zašli."
- Konflikt za dobrobit ljudi bi torej prinašal napredek.
"Ja, napredek bi bil tretja oporna točka, stanje enosti. Ko se jasno ve, kaj je naš cilj, za koga in za kaj se dogovarjamo. Če na morju nimamo cilja, je vsak veter moteč in nekoristen. Tudi, če je to konfliktno. Če sta oče in mati v konfliktni situaciji, ko eden drugemu dokazujeta svoj prav in tekmujeta, sta destruktivna, otroci pa vozijo "slalom" med njima. Če pa oče igra svojo moško vlogo in mati žensko, je to naravni red. V zadnjem času se te vlogi počasi izgubljata. Moški so vse bolj v ženskih energijah, ženske vse bolj v moških, kar po moje ne vodi v pravo smer. Če sta starša torej to kar mora po sami naravi biti, je njun morda celo zelo buren konflikt za dobrobit otroka, za to da ustvarjata nove vrednosti, nekaj kar je dodana vrednost, je nad sposobnostjo posameznika, sta konstruktivna."
Seveda lahko vplivamo
- Kako lahko mali človek vpliva na svoje življenje in na dogajanje okoli sebe?
"Pravim, da je treba najprej stopiti na žogo in se znebiti razmišljanja "jaz sem žrtev" in drugi so krivi za moje težave. Jaz nisem žrtev in meni se ne dogajajo stvari zato, ker bi me nekdo sovražil ali mi želel škodovati, ampak sem prišel v življenjsko situacijo, kjer se moram nekaj naučiti, in priti iz tega. Če se postavim v vlogo žrtve, se ne bom skobacal. Treba je torej najprej delati na sebi, dobiti notranjo moč, sprejeti tisto, kar mi je dano, potem pa narediti spremembe. Vsak človek, ki se želi spreminjati in prilagajati situaciji, se v vsakem sistemu lahko znajde in ljudje so se vedno znašli. Niso tarnali, poiskali so luknje v sistemu, nekaj so naredili. V bivši Jugoslaviji je bilo tako, pa tudi v fašizmu in stalinizmu, saj so ljudje kljub težkim razmeram preživeli. Mi iz prejšnjih življenj prinesemo s seboj tisto, kar smo imeli v trenutku pred smrtjo, razvoj zavesti, sposobnosti, stališča, travme in podobno. Tako startamo v tem življenju. Zaradi okoliščin, v katere smo prišli, pa imamo priložnost, da to spremenimo, lahko pa se tudi zagozdimo in še poslabšamo zadevo. To se sliši brutalno, kot da ne bi imeli možnosti nič storiti. A ni tako, ker imamo možnosti v okviru danega. In ni slučajno, da se nekdo rodi v takšno ali drugačno družino."
- Sprememb, o katerih govorite, so eni sposobni, drugi ne.
"Da bi lahko naredili spremembe, potrebujemo odločitev in energijo, želja ni dovolj. Energija je gorivo, brez katere ni sprememb. Dobimo jo tako, da se postavimo v center, se povežem navzgor z Absolutnim in navzdol z Zemljo. Temu rečemo os sveta, axis mundi, in smo tako povezani in imamo dovolj energije. Verni naredijo to z molitvijo, se povežejo z Bogom in se prizemljijo. Prizemljimo se tako, da sprejemamo stanje, v katerem se nahajamo, sprejemamo sebe, svoje telo, družino, družbo, državo, človeštvo, planet Zemljo. Ko to sprejmemo, ne glede na to, ali je to prav ali narobe, smo prizemljeni. Če karkoli zanikamo ali se temu upiramo, morda celo napadamo, se odzemljujemo. Človek je spoj Neba in Zemlje, tudi energijo dobiva od zgoraj in od spodaj."
- To lahko počnemo vsi?
"Večina ljudi ima to sposobnost, vendar se je le redki zavedajo in uporabijo to sposobnost. Večina rajši tarna, išče zunanje krivce za svoje težave in poskuša spremeniti druge in svojo okolico, kar je seveda v naprej obsojeno na neuspeh. Edina sprememba, ki je možna, je sprememba sebe. Okolje pa se spreminja posledično. S povezavo "navzgor" dobimo vsi dovolj energije. In v tem smo si edini tako verni kot gnostiki, pa tudi neverni. Za mene je veren človek tisti, ki verjame, da nekje obstajajo vrata za prehod, še posebej če bo sledil tiste, ki to vero razlagajo in mu obljubljajo rešitev. Gnostik pa je tisti, ki ima izkušnjo gnoze, torej direktno izkušnjo božanskega in vidi vrata in ve, kam gre. Gnostik ne potrebuje verske inštitucije in razlagalcev boga. Slednji verjetno gnoze ne razumejo, saj je drugače ne bi razlagali nekaj, kar se razložiti ne da. So pa gnostiki včasih zelo problematični za uradne vere, ker jim kvarijo posel, njihovo doktrino, njihov sistem, niso obvladljivi."
Najti smisel življenja
- Kako pa naj ljudje iščemo svoj smisel življenja?
"Vsak mora najti svoj smisel življenja. Jaz lahko povem, kaj je moj in morda se kdo najde v tem. Moj smisel življenja je v tem, da se kot duša, kot individualna zavest vedno znova utelešam, da skozi izkušnje spoznam materijo, da pripeljem duh v materialni svet in da ponovno ozavestim od kod sem prišel, se povežem z absolutnim božanskim in je to moja evolucija. To pa v vsakokratnem življenju počnem na način, za katerega sem se vsakokratno odločil na podlagi prejšnjih izkušenj in na podlagi tistega, kar se moram v tem življenju naučiti. Čisto konkretno, povezano z mojo službo, ljudem pomagam najti vzrok za njihove težave in jih podpreti pri spremembah. To počnem v okviru svoje terapevtske prakse, pisanja knjig in raznih prispevkov, v zadnjem času pa s poučevanjem tistih, ki želijo postati bioterapevti. V tem je smisel mojega življenja. In v tem potem najdem smisel za vse lepo in travmatično v življenju, kar se mi dogaja. Moja evolucija je torej moj smisel. In vedno znova se rojevam, dokler tako ne bom vse ozavestil. Buda je rekel, ko spoznaš, ni več trpljenja. Ko nisi več odvisen od materialnega, ni več trpljenja. Lahko si zadovoljen s tistim, kar imaš. Ni torej sreča v tem,da bi imel več, ampak je treba biti srečen s tistim, kar imaš, sprejeti tisto, kar imaš. Materialistično razmišljanje, da je potrebno čim več kupovati, tudi nepotrebno, saj na tem sloni steber kapitalizma in možnost za bogatenje elit, ne vodi v pravo smer. Hrepenenje po tem, da bi imeli tisto, kar imajo bogati, ni pot k sreči. Povzroči namreč, da se nekateri zakreditirajo, potem pa ne zmorejo financirati svojega sistema. Sreča je, če si zadovoljen s tistim, kar imaš. Mediji imajo pri tem močno vlogo. Pred kratkim sem videl na TV prispevek o družini, ki živi v hribih, brez televizije, elektrike, kuhajo in se ogrevajo na drva. Bilo je prikazano, kot da so zaradi tega nesrečni. Podobno smo videli v zgodovini, ko smo iz Evrope izvažali katoliško vero v Ameriko k Indijancem. Bili smo prepričani, da jim pomagamo, v resnici pa smo jim prinesli samo travme, bolečine, hudiča, pa še njihovo kulturo smo skoraj izničili. Pri tem smo večino, ki ni želela sprejeti naše "ponudbe" preprosto ubili, skurili na grmadi in pustili umreti od bolezni in lakote, pa tako lepo jim je bilo brez nas. Mnogi se ne bodo strinjali s tem, da smo sami prispevali k trenutni krizi in bodo rekli, da imajo prav in se ravno njim godi krivica. Vsak dobi svoje, čeprav morda ne vidi kje je vzrok njegovih težav, ne more povezati vzroka in posledice. Vem, da bodo tudi tisti, ki nas zlorabljajo, ki so pokradli pol Slovenije, dobili izstavljen račun, zato jih ne rabim obsojati. "Grehi" se prenašajo tudi na naše potomce in v naša naslednja življenja. Saj poznate rek: "Sinovi plačujejo grehe očetov". Račun bodo dobili oni in generacije za njimi, njihovi otroci in vnuki. Nihče nam ne more vzeti kar je našega in nihče nam ne more nič dati. Na daljše obdobje se vse poravna, vsakemu svoje. Materialni del bo propadel in se bodo oni in njihovi dediči znašli na istem, kot so bili, preden so dobili nekaj, kar jim ne pripada."
- Hlepenje po več dobrin torej ni zdravo?
"Malo drugače bom povedal. Najprej moramo imeti v duhu, da bi lahko ustvarili na zemlji. Moje je, da sem odprt v duhu, da imam pravilen odnos do sebe, drugih, do sveta, materialno pride kot posledica tega, potrebno pa je tudi nekaj narediti za to. Če je za nekoga vrednota biti bogat, potem naj bo najprej odprt v duhu in bo lažje ustvaril svoj materialni svet. Duhovnega dela mora biti več kot materialnega. Tudi kultura pripada duhovnemu oziroma je vez med duhovnim in materialnim. Za zdravje pa je pomembno ravnovesje na telesni, energijski in duhovni ravni. Za vsako raven pa je potrebno nekaj narediti, saj je drugače naše ravnovesje lahko le naključno in ne obvladujemo svoje življenje. Če nisem notranje umirjen, tudi energije v telesu niso skladne, ne tečejo skladno in tako nastanejo blokade. To pa potem povzroča neravnovesja na telesni ravni, na fiziologiji in se tako lažje razvijejo bolezni kot pri tistih, ki so usklajeni, srečni, pri katerih je pretok boljši. Jasno je, da pri razvoju bolezni ne moremo nikoli govoriti le o enem dejavniku, ampak je to skupek dejavnikov. Gotovo pa je, da bodo tisti, ki slabo razmišljajo, so destruktivni, ki škodujejo sebi in drugim in se zraven tega še nepravilno prehranjujejo, nepravilno živijo, so jezni, užaljeni, imajo nepravilne odnose, prej zboleli kot tisti, ki živijo drugače."
|
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1803
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 27 Jul 2013 15:41 Naslov sporočila: Re: Marjan Ogorevc |
|
|
| Ucitelj je napisal/a: |
"Smo v katarzi, iz katere se bo nekaj izcimilo!"
"Evolucijsko gledano je kriza zelo dobrodošla, ker se bo drevo tako streslo, da bodo gnile hruške padle dol," pravi bioterapevt Marjan Ogorevc. Zmigati se je pač treba za preživetje, se šolati, se naučiti kaj novega, počistiti odnose, spremeniti razmišljanje in predvsem delovati. "Vse to je boleče, vendar je koristno in potrebno," poudarja.
"Tisti, ki nas zlorabljajo, ki so okradli polovico Slovenije, bodo prej ali slej dobili izstavljen račun."
"Tisti, ki nas zlorabljajo, ki so okradli polovico Slovenije, bodo prej ali slej dobili izstavljen račun."
- Kakšen je čas, ki ga zdaj živimo? Je res poseben, kot mnogi opozarjajo?
"Mislim, da ni nič posebnega. Paše v našo evolucijo, razvoj sedanje človeške civilizacije. Predvsem na zahodu. Na vzhodu in v Afriki se še ne, pri nas pa se zelo intenzivno dogaja, ker hlastamo po dobrinah. Da bi vzdrževali standard, da bi imeli hiše, avtomobile, velike ekrane, da bi potovali, moramo zelo veliko delati. Absurd je, da veliko delamo, smo pod stresom, da bi več zaslužili, s tem denarjem pa potem odpravljamo posledice preobremenjenosti. Potem smo zelo utrujeni, ne zmoremo vsega. In kvaliteta življenja je na nizki ravni. Živeti v džungli umirjeno življenje, je večja kakovost življenja kot pri nas. Mi smo kot Alica v čudežni deželi. Če vsi sedijo, lahko sedi, če vsi tečejo mora teči. Če torej sprejmemo, da tečemo, bomo imeli tisto, kar si materialnega želimo, sicer bomo živeli v zelo skromnih razmerah. Vse skupaj se stopnjuje, sposobnosti prilagajanja, pa se ne razvijejo tako hitro. Prej so se spremembe dogajale skozi stoletja ali tisočletja in človek se je lahko prilagodil. Danes pa se vsi ne zmorejo prilagoditi. Še tisti, ki smo zelo aktivni, vsakodnevno vpeti v dogodke, spremembe zelo težko sprejemamo."
- To velja tudi za nas, ki živimo v Sloveniji? Smo torej že pravi materialistični Zahod?
"Kozmološko gledano smo na sredini med "vzhodom" in "zahodom". Vpliv je z ene in druge strani. Smo na prepihu, veliko se nam dogaja. Prej smo bili bolj ozaveščeni kot vzhod, zaradi tega smo se po veliki spremembi ko smo dobili državo, lažje prilagodili. Zdaj pa nazadujemo. Tudi duhovno. Nekateri nas poskušajo potisniti v preteklost, radi bi naše probleme reševali v času, ki ne obstaja več. Nočejo sprejeti tega časa, hitrih sprememb. Na področju alternativnega zdravljenja smo po stališčih uradne medicine in znanstvenih krogov ena najbolj zaplankanih držav v svetu. Čeprav so homeopatske lekarne bile v Ljubljani že pred drugo svetovno vojno, bi nas zdaj vrnili stoletja nazaj. Sočasno uporabo medicine in naravnih načinov zdravljenja pa imajo za zaostalo."
- Tistim, ki nas vodijo, očitno pač dopuščamo, da nas držijo v zaplankanosti. Kako to, da prav takšnim uspe priti na čelo?
"Naši predstavniki, naša elita na vrhu so rezultat naše skupne zavesti. Aksiom Hermesa Trismegistosa pravi "tako zgoraj kot spodaj" in "tako zunaj kot znotraj". Kakor mi večinsko razmišljamo, takšni ljudje, ki nas predstavljajo pridejo na vrh. To je demokracija. Demokracija je pravzaprav negativna selekcija, ki pripelje na vrh tudi nesposobne, tudi takšne, ki niso zreli, so pa strankarsko ali versko usmerjeni v skladu s pričakovanji ljudi. Včasih razmišljam, da se v resnici šele ko pride človek na oblast, vidi ali je pošten ali ne. Lahko je biti pošten tam, kjer nimaš komu kaj ukrasti, ker se vsi borijo za preživetje. Če pa pridejo na oblast ljudje zelo nizke ravni zavesti, ki razmišljajo primitivno, ki darvinizem jemljejo dobesedno v smislu "preživijo najmočnejši": "samo, da bo zame", "kolikor mi je dovoljeno vzeti, toliko si vzamem", "zame mora biti, pa če za druge bo ali ne bo", imamo razmere, kakršne imamo. Jaz mislim, da še nismo zreli za demokracijo. Mi bi potrebovali čvrsto roko, monarhijo, moda se to čudno se sliši, a zdaj potrebujemo red in ne demokracijo, kakršno imamo. V njej nam ponujajo masko navideznega odločanja, v resnici pa o vsem odločajo elite. Te pa nam samo obljubljajo. Neki rek pravi, da se reveži in bedaki najbolj veselijo obljub."
- Pojasnite tole o redu.
"Seveda ne mislim na tistega, ko nekdo s pendrekom hodi okoli in nam govori kaj smemo in kaj ne smemo. Ampak, da so pravila jasna in da se spoštujejo zakoni, da vsak opravlja svojo dolžnost in da obstaja mehanizem institucije, ki je sposobna reči sodniku, policaju, učitelju, delavcu, meni in drugim: "Ti se ne držiš dogovorjenega, ne spoštuješ zakonov, ustave, zato te omejimo, da ne boš delal škode. Potem se ne bi dogajalo, da so na oblasti ljudje, ki so v sodnih postopkih, ki ne znajo dokazati poreklo svojega imetja, ki ne spoštujejo ustave, sodišča, mnenja raznih komisij, ki imajo nalogo ugotavljati ravno takšne anomalije. Če ne spoštuješ ustave, ni reda. Zakoni morajo veljati čisto enako za tiste z vrha kot za malega človeka. Ne pa da se oni zgoraj, ki so skupnosti naredili veliko škodo, lahko ognejo sodbi sodišč, mali pa morajo vsako kazen plačati, jo odslužiti, oziroma v zadnjem času pride takoj do zaplembe njihovega imetja. Mi se nahajamo v letalu, ki se je znašlo v neurju, preti nam polomija. Če nimamo pravega pilota, če v imenu demokracije pilotira malo mehanik, malo stevardesa, pa spet poskuša pilot, potem je izhod zelo negotov."
Sami si izbiramo slabe oblastnike
- Oblastniki so formalno resda naša izbira, a kako si razložiti, da si leta in leta zapored izbiramo slabe oblastnike? Kje se torej v resnici odloča?
"Vse kar mislimo in kar delamo, gre v spomin skupne zavesti in formirajo se vzorci obnašanja. Na kolektivni ravni zavesti obstajajo tako lepe kot grde stvari, obstajajo tako konstruktivne kot destruktivne energije. Posameznik, ki razmišlja destruktivno, se poveže v skupni zavesti na destruktivno energijo in ima podporo. Tisti, ki razmišlja konstruktivno, pozitivno, se poveže na takšno energijo v skupni zavesti in ga ta energija podpira. Tisti, ki prevladujejo, pa vladajo. Tako dobimo levo ali desno opcijo, seveda je pri nas zaradi naše nezrelosti ena in druga slabe kvalitete. Mislim pa, da smo zdaj v katarzi in se bo iz tega nekaj izcimilo. Katarza je naravni mehanizem, ko je potrebno posegati, da se izloči staro, neuporabno, škodljivo, slabo,... Katarza je močno neurje, ki polomi slabe in nekoristne veje na drevesu in po njemu drevo znova zaživi, se prerodi. Na vse to je potrebno gledati širše, celostno, ne samo iz interesa posameznika, ki je prizadet. Evolucijsko gledano je kriza zelo dobrodošla, ker se bo drevo tako streslo, da bodo gnile hruške padle dol. Prej ko slej. Ljudje se bodo morali zmigati za preživetje, morali bodo iti v šole, se nekaj novega naučiti, počistiti odnose. Naliti si bo treba čistega vina. Vse to je boleče, vendar je koristno. Vsak posameznik pa je točno na pravem mestu in se mu dogaja točno tisto, kar potrebuje za svoj razvoj. Vse pa smo prinesli iz prejšnjih življenj in tukaj se nam v skladu z zatečenim stanjem, dogaja nadaljevanje. podobno kot da smo iz nižjih razredov prinesli neznanje, slabo obnašanje in se sedaj učimo kako se spremeniti. To pa je na lahki ali na težji način, kar je seveda odvisno od posameznika. Tudi pri nas smo živeli v napihnjenem balonu, v standardu, ki ga nismo mogli vzdrževati na daljši rok. Ne rečem, da si nismo zaslužili, samo to ni bilo naravno stanje, to je bila iluzija. Balon je počil in zbudili smo se."
- In kako v tem kontekstu vidite nedavne množične izraze nezadovoljstev, proteste, vstaje?
"V sami naravi stvari v materialnem svetu, ki brez tega ne bi obstajal je, da je vse polarno. Če imamo eno stran, se porodi druga stran, ker mora biti ravnovesje. In če daljši čas ni ravnovesja, če nimamo dveh polov, zadeva ne more vzdržati. Zaradi tega se v skoraj totalitarnem sistemu, ki smo ga uvedli po osamosvojitvi, kjer nihče ne odgovarja za svoje postopke, ko človek nima skoraj nobenega vpliva in čuti nemoč, morali poroditi tudi protesti. Vendar protestov ne jemljem resno v smislu, da bodo nekaj korenito spremenili, ker med ljudmi, ki se postavljajo na njihovo čelo, ne vidim nobenega toliko karizmatičnega, da bi lahko potegnil ljudi za seboj, nobenega, ki bi prevzel odgovornost in imel ideje, ki bi jih lahko uresničili. Lahko je govoriti, vendar nekaj narediti je druga stvar. Sprememba bi se lahko zgodila, če bi kdo bil sposoben potegniti za seboj 500 tisoč ali milijon ljudi. Če jih privabi na ulico nekaj sto, ne bo sprememb. To je lahko samo zametek nečesa, kar tudi lahko da misliti tistim na vrhu,da bo treba nekaj spremeniti. Maribor je lep primer, ko je šla zadeva tako daleč, ko je določen lobi obvladoval in v šahu držal celo mesto, da slabše ni moglo več biti. In se je zgodilo. Drugim pa je še tako dobro, da jim še ni treba iti tako daleč. Moje izkušnje pri terapijah so, da se večina začne spreminjati, ko so tako na dnu, da ne vidijo več nobenega izhoda."
Takrat so pripravljeni tudi nekaj storiti
- Se naši politiki sploh med seboj razlikujejo?
"Se razlikujejo. Že po tem, da pripadajo levi ali desni opciji. Tudi levo in desno je naravno, mora obstajati en in drugi pol. Če želimo na vse skupaj gledati metafizično, celostno, tudi na za večino nevidnih ravneh, pa ni več dovolj na vse gledati dvodimenzionalno, polarno. Potrebna nam je še tretja točka, enost, absolutno, božansko. Potem dobimo trikotnik. To je lahko tudi namen, cilj k kateremu težimo. Konflikt v politiki med enimi in drugimi brez tretje točke, brez cilja, dobrobiti naroda, je destruktiven. Če bi šlo za konflikt, ki je naravni, saj le plus in minus, levo in desno vedno v nasprotju, če sta pomirjena ni več življenja, smo mrtvi. Če imata ta dva pola še tretjo oporno točko, bi šlo za dobrobit naroda, bi bil konstruktiven. Konstruktivno bi bilo, če bi pozabili na partizane, belogardiste in vse tiste iz preteklosti, saj to nikogar več ne zanima, vsaj mlajših generacij ne in se ukvarjali s tem kako naprej, z novimi zadevami. V prejšnjem sistemu smo imeli eno opcijo, en pol, kar jasno ni bilo normalno, da bi zdaj leve nadomestili desni, kar ves čas od osamosvojitve poskušajo in bi spet imeli eno opcijo, tudi ne gre. Vedno mora biti razmerje enih in drugih, ni pomembno, če je enih nekoliko več. Če to razmerje je, se laže vzdržuje red, naravni red. Če gledamo na to na neki višji ravni, to ni zaradi tega ker je prav ali narobe, saj to ne obstaja. Gre za naravni red, za evolucijo, za dobrobit celote, človeštva. Posameznik se lahko v tem izgubi. Tudi če gledamo na to z vidika enega življenja, ne moremo videti celote in bomo zašli."
- Konflikt za dobrobit ljudi bi torej prinašal napredek.
"Ja, napredek bi bil tretja oporna točka, stanje enosti. Ko se jasno ve, kaj je naš cilj, za koga in za kaj se dogovarjamo. Če na morju nimamo cilja, je vsak veter moteč in nekoristen. Tudi, če je to konfliktno. Če sta oče in mati v konfliktni situaciji, ko eden drugemu dokazujeta svoj prav in tekmujeta, sta destruktivna, otroci pa vozijo "slalom" med njima. Če pa oče igra svojo moško vlogo in mati žensko, je to naravni red. V zadnjem času se te vlogi počasi izgubljata. Moški so vse bolj v ženskih energijah, ženske vse bolj v moških, kar po moje ne vodi v pravo smer. Če sta starša torej to kar mora po sami naravi biti, je njun morda celo zelo buren konflikt za dobrobit otroka, za to da ustvarjata nove vrednosti, nekaj kar je dodana vrednost, je nad sposobnostjo posameznika, sta konstruktivna."
Seveda lahko vplivamo
- Kako lahko mali človek vpliva na svoje življenje in na dogajanje okoli sebe?
"Pravim, da je treba najprej stopiti na žogo in se znebiti razmišljanja "jaz sem žrtev" in drugi so krivi za moje težave. Jaz nisem žrtev in meni se ne dogajajo stvari zato, ker bi me nekdo sovražil ali mi želel škodovati, ampak sem prišel v življenjsko situacijo, kjer se moram nekaj naučiti, in priti iz tega. Če se postavim v vlogo žrtve, se ne bom skobacal. Treba je torej najprej delati na sebi, dobiti notranjo moč, sprejeti tisto, kar mi je dano, potem pa narediti spremembe. Vsak človek, ki se želi spreminjati in prilagajati situaciji, se v vsakem sistemu lahko znajde in ljudje so se vedno znašli. Niso tarnali, poiskali so luknje v sistemu, nekaj so naredili. V bivši Jugoslaviji je bilo tako, pa tudi v fašizmu in stalinizmu, saj so ljudje kljub težkim razmeram preživeli. Mi iz prejšnjih življenj prinesemo s seboj tisto, kar smo imeli v trenutku pred smrtjo, razvoj zavesti, sposobnosti, stališča, travme in podobno. Tako startamo v tem življenju. Zaradi okoliščin, v katere smo prišli, pa imamo priložnost, da to spremenimo, lahko pa se tudi zagozdimo in še poslabšamo zadevo. To se sliši brutalno, kot da ne bi imeli možnosti nič storiti. A ni tako, ker imamo možnosti v okviru danega. In ni slučajno, da se nekdo rodi v takšno ali drugačno družino."
- Sprememb, o katerih govorite, so eni sposobni, drugi ne.
"Da bi lahko naredili spremembe, potrebujemo odločitev in energijo, želja ni dovolj. Energija je gorivo, brez katere ni sprememb. Dobimo jo tako, da se postavimo v center, se povežem navzgor z Absolutnim in navzdol z Zemljo. Temu rečemo os sveta, axis mundi, in smo tako povezani in imamo dovolj energije. Verni naredijo to z molitvijo, se povežejo z Bogom in se prizemljijo. Prizemljimo se tako, da sprejemamo stanje, v katerem se nahajamo, sprejemamo sebe, svoje telo, družino, družbo, državo, človeštvo, planet Zemljo. Ko to sprejmemo, ne glede na to, ali je to prav ali narobe, smo prizemljeni. Če karkoli zanikamo ali se temu upiramo, morda celo napadamo, se odzemljujemo. Človek je spoj Neba in Zemlje, tudi energijo dobiva od zgoraj in od spodaj."
- To lahko počnemo vsi?
"Večina ljudi ima to sposobnost, vendar se je le redki zavedajo in uporabijo to sposobnost. Večina rajši tarna, išče zunanje krivce za svoje težave in poskuša spremeniti druge in svojo okolico, kar je seveda v naprej obsojeno na neuspeh. Edina sprememba, ki je možna, je sprememba sebe. Okolje pa se spreminja posledično. S povezavo "navzgor" dobimo vsi dovolj energije. In v tem smo si edini tako verni kot gnostiki, pa tudi neverni. Za mene je veren človek tisti, ki verjame, da nekje obstajajo vrata za prehod, še posebej če bo sledil tiste, ki to vero razlagajo in mu obljubljajo rešitev. Gnostik pa je tisti, ki ima izkušnjo gnoze, torej direktno izkušnjo božanskega in vidi vrata in ve, kam gre. Gnostik ne potrebuje verske inštitucije in razlagalcev boga. Slednji verjetno gnoze ne razumejo, saj je drugače ne bi razlagali nekaj, kar se razložiti ne da. So pa gnostiki včasih zelo problematični za uradne vere, ker jim kvarijo posel, njihovo doktrino, njihov sistem, niso obvladljivi."
Najti smisel življenja
- Kako pa naj ljudje iščemo svoj smisel življenja?
"Vsak mora najti svoj smisel življenja. Jaz lahko povem, kaj je moj in morda se kdo najde v tem. Moj smisel življenja je v tem, da se kot duša, kot individualna zavest vedno znova utelešam, da skozi izkušnje spoznam materijo, da pripeljem duh v materialni svet in da ponovno ozavestim od kod sem prišel, se povežem z absolutnim božanskim in je to moja evolucija. To pa v vsakokratnem življenju počnem na način, za katerega sem se vsakokratno odločil na podlagi prejšnjih izkušenj in na podlagi tistega, kar se moram v tem življenju naučiti. Čisto konkretno, povezano z mojo službo, ljudem pomagam najti vzrok za njihove težave in jih podpreti pri spremembah. To počnem v okviru svoje terapevtske prakse, pisanja knjig in raznih prispevkov, v zadnjem času pa s poučevanjem tistih, ki želijo postati bioterapevti. V tem je smisel mojega življenja. In v tem potem najdem smisel za vse lepo in travmatično v življenju, kar se mi dogaja. Moja evolucija je torej moj smisel. In vedno znova se rojevam, dokler tako ne bom vse ozavestil. Buda je rekel, ko spoznaš, ni več trpljenja. Ko nisi več odvisen od materialnega, ni več trpljenja. Lahko si zadovoljen s tistim, kar imaš. Ni torej sreča v tem,da bi imel več, ampak je treba biti srečen s tistim, kar imaš, sprejeti tisto, kar imaš. Materialistično razmišljanje, da je potrebno čim več kupovati, tudi nepotrebno, saj na tem sloni steber kapitalizma in možnost za bogatenje elit, ne vodi v pravo smer. Hrepenenje po tem, da bi imeli tisto, kar imajo bogati, ni pot k sreči. Povzroči namreč, da se nekateri zakreditirajo, potem pa ne zmorejo financirati svojega sistema. Sreča je, če si zadovoljen s tistim, kar imaš. Mediji imajo pri tem močno vlogo. Pred kratkim sem videl na TV prispevek o družini, ki živi v hribih, brez televizije, elektrike, kuhajo in se ogrevajo na drva. Bilo je prikazano, kot da so zaradi tega nesrečni. Podobno smo videli v zgodovini, ko smo iz Evrope izvažali katoliško vero v Ameriko k Indijancem. Bili smo prepričani, da jim pomagamo, v resnici pa smo jim prinesli samo travme, bolečine, hudiča, pa še njihovo kulturo smo skoraj izničili. Pri tem smo večino, ki ni želela sprejeti naše "ponudbe" preprosto ubili, skurili na grmadi in pustili umreti od bolezni in lakote, pa tako lepo jim je bilo brez nas. Mnogi se ne bodo strinjali s tem, da smo sami prispevali k trenutni krizi in bodo rekli, da imajo prav in se ravno njim godi krivica. Vsak dobi svoje, čeprav morda ne vidi kje je vzrok njegovih težav, ne more povezati vzroka in posledice. Vem, da bodo tudi tisti, ki nas zlorabljajo, ki so pokradli pol Slovenije, dobili izstavljen račun, zato jih ne rabim obsojati. "Grehi" se prenašajo tudi na naše potomce in v naša naslednja življenja. Saj poznate rek: "Sinovi plačujejo grehe očetov". Račun bodo dobili oni in generacije za njimi, njihovi otroci in vnuki. Nihče nam ne more vzeti kar je našega in nihče nam ne more nič dati. Na daljše obdobje se vse poravna, vsakemu svoje. Materialni del bo propadel in se bodo oni in njihovi dediči znašli na istem, kot so bili, preden so dobili nekaj, kar jim ne pripada."
- Hlepenje po več dobrin torej ni zdravo?
"Malo drugače bom povedal. Najprej moramo imeti v duhu, da bi lahko ustvarili na zemlji. Moje je, da sem odprt v duhu, da imam pravilen odnos do sebe, drugih, do sveta, materialno pride kot posledica tega, potrebno pa je tudi nekaj narediti za to. Če je za nekoga vrednota biti bogat, potem naj bo najprej odprt v duhu in bo lažje ustvaril svoj materialni svet. Duhovnega dela mora biti več kot materialnega. Tudi kultura pripada duhovnemu oziroma je vez med duhovnim in materialnim. Za zdravje pa je pomembno ravnovesje na telesni, energijski in duhovni ravni. Za vsako raven pa je potrebno nekaj narediti, saj je drugače naše ravnovesje lahko le naključno in ne obvladujemo svoje življenje. Če nisem notranje umirjen, tudi energije v telesu niso skladne, ne tečejo skladno in tako nastanejo blokade. To pa potem povzroča neravnovesja na telesni ravni, na fiziologiji in se tako lažje razvijejo bolezni kot pri tistih, ki so usklajeni, srečni, pri katerih je pretok boljši. Jasno je, da pri razvoju bolezni ne moremo nikoli govoriti le o enem dejavniku, ampak je to skupek dejavnikov. Gotovo pa je, da bodo tisti, ki slabo razmišljajo, so destruktivni, ki škodujejo sebi in drugim in se zraven tega še nepravilno prehranjujejo, nepravilno živijo, so jezni, užaljeni, imajo nepravilne odnose, prej zboleli kot tisti, ki živijo drugače." |
Ko si hvaležen, pritekajo posebne energije
"Duhovna raven pomeni moj odnos do sebe, do družine, do Zemlje, do civilizacije ... Enako količino energije potrebuješ za ustvarjanje dobrega kot slabega," pravi Marjan Ogorevc.
Marjan Ogorevc: "Na Poljskem sem na predstavitvi knjige naredil proces zdravljenja s 1200 ljudmi, energija je bila tako močna, da se je nad ljudmi v dvorani pojavila meglica."
Marjan Ogorevc: "Na Poljskem sem na predstavitvi knjige naredil proces zdravljenja s 1200 ljudmi, energija je bila tako močna, da se je nad ljudmi v dvorani pojavila meglica."
- Kakšna je razlika med zdravljenjem posameznika ali skupine?
"Kot sem že povedal, nihče ne zdravi, samo pomagamo vzpostaviti samoozdravitvene procese. Razlika pri zdravljenju med posameznikom in skupino je ta, da se posamezniku lahko bolj posvetiš kot skupini, lahko razrešuješ tudi zelo intimne zadeve, za katere se v skupini ne bi odprl. So pa možnost razreševanja težav v skupini, predvsem zaradi močnejših energij, večje. Ljudje mislijo, da je lažje delati z manjšo kot veliko skupino. Pa ni tako, lažje je delati s tisoč ljudmi, ker več ljudi generira tako močne energije, da se dogajajo čudeži. Ljudje sami to naredijo, nihče ni zaslužen, samo morajo zaupati, se prepustiti in ti dovoliti, da začneš proces. Ko se vzpostavi harmonija med ljudmi v množici, potem skupek teh energij ni več vsota, ampak gre v neskončnost. Na Poljskem sem na predstavitvi knjige naredil proces zdravljenja s 1200 ljudmi, energija je bila tako močna, da se je nad ljudmi v dvorani pojavila meglica. Bili so vzhičeni in so menili, da sem jaz to naredil, pa nisem, oni sami so to naredili, jaz sem samo spodbudil proces, jim pokazal, kako to narediti. Na enak način delujejo tudi destruktivne energije. Tako je bilo na primer pri Miloševiću v Srbiji, seveda v napačno smer."
- Tudi negativnost lahko torej gre v neskončnost?
"Ja, proces je isti v pozitivni in negativni smeri. Enako količino energije potrebuješ za ustvarjanje dobrega kot slabega. One "zgoraj" malo briga, kako mi to uporabljamo, ker gre za izkušnjo, čez čas, v tem ali naslednjem življenju, bomo že spoznali, kaj je prav ali narobe. Seveda pa bo vsak, ki je ustvaril kaj slabega, v naslednjem življenju imel priložnost spoznati tudi slabo, takrat bo v vlogi žrtve. In to je tudi odgovor tistim, ki se sprašujejo: "Kaj sem slabega naredil, da se mi dogajajo slabe stvari?" Narediti množični proces spreminjanja nekaj v dobro, pa ni odvisno samo od moči terapevta, ampak od ljudi, koliko so pripravljeni iti v zgodbo. Če se zbere velika množica, steče proces, se razširi in dobi nepredstavljive posledice. Na Poljskem smo se v veliki skupini povezali s kolektivno zavestjo Poljske in čistili sovraštvo do Rusov. To je bil tako močan proces, da me je streslo, pol ure je trajala transformacija travme, energija tako močna, kot bi bil priključen na elektriko. Ko smo se dotaknili agresije do Rusov, je eksplodiralo v ljudeh, energija je bila neskončna. Seveda sam to lažje naredim v tujini, ker doma ljudje ne sprejemajo domačega tako, kot bi sprejeli tujca."
- Slovenci pa imamo vendarle tudi še marsikaj za očisti in razčistiti. Bi se v odnosu med belogardizmom in partizanstvom, dalo kaj narediti?
"Lahko bi naredili podobno, kot smo na Poljskem, a ko sem to poskušal, večinoma ni prave pripravljenosti. Takoj se ljudje razdelijo vsaj na dva tabora, eni so za ene, drugi spet za druge, le redki bi brezpogojno odpuščali, kar je pogoj za takšen proces. Sam sem premlad, da bi lahko sodil, imam pa svoje mnenje o partizanstvu in belogardizmu. Tu ni kaj narediti, pustiti je treba, naj zgodovina pove svoje. Tudi takratnih razmer ne poznamo. Niso vsi prostovoljno sodelovali niti v antifašističnem niti v fašističnem gibanju, zato jih pustimo na miru in pospravimo v zgodovino. Ne moremo na to gledati s sedanje perspektive, ampak v duhu takratnega časa. Tudi nihče od tistih, ki bi se zdaj radi vrnili v leto 1945 in spremenili zmagovalca, ni bil takrat dovolj star, da bi lahko sodil o tem. Zame je pomembno, kdo je bil na strani fašizma in kdo na drugi strani, kdo je bil na strani napadalca in kdo se je branil. Ko je tujec prišel vzeti tvoj vrt in te je sosed skupaj z njim napadel na tvoji zemlji, ker je upal, da jo bo po napadu lahko obdeloval, je edino merilo je, na čigavi zemlji se borimo, sredstva pa v vojni itak nikoli niso človeška. V vojni sta obe strani žrtvi."
Knjige, ob katerih se dogaja
- Tudi knjige nosijo različna sporočila in energije."
Vsaka knjiga nosi sporočila tistega, ki jo je pisal, poleg besed pa so tudi energije in informacije na nevidni ravni. Kot v Svetem pismu, ki ga je dobesedno mogoče brati kot pravljico, tistega, ki ga bere poglobljeno, na simbolni ravni, pa se pisanje dotakne tudi na podzavestni ravni in se mu dogaja. Ko sam pišem knjigo, skušam biti povezan, čist, nič nočem, nič ne zahtevam. Ker se zavedam, da se moje energije, ki jih dam v knjigo, širijo med ljudmi. Podobno je pri umetnikih, pri katerih ne bi smelo biti merilo samo umetniška vrednost, ampak tudi energije in sporočila, ki jih umetniško delo oddaja. Če slikar nariše sliko zato, da zdravi svoja bolna čustva, je slika destruktivna, čeprav je z umetniškega zornega kota lahko lepa, stilska, nekaj posebnega. Gre za bolni um, ki je primeren za v muzej, ne pa za dnevno sobo ali pisarno. V pravoslavni veri so zato religiozne ikone risali samo prosvetljeni umetniki, tisti, ki so živeli v molitvi iz dneva v dan."
- Odgovornost za to, kaj sporočamo, bi torej morali vsi imeti. Tudi politiki, ekonomisti in drugi, kajne?
"Ja, vsi ki javno nastopamo, bi morali razmišljati, da delujemo na telesni, energijski in informacijski ali duhovni ravni. Na vse, kar počnemo, bi morali gledati z vseh ravni, celostno. Duhovna raven pomeni moj odnos do sebe, do družine, do Zemlje, do civilizacije. To je duhovnost. Duhovnost ni to, katero duhovno prakso vadim in ali hodim v cerkev, ampak kakšen odnos imam do tega, kar počnem. Umetnik s tem, kako razmišlja, daje informacije, izraža čustva, postane vzor, kako naj se izražamo. Tudi odnos do sebe, nam nekaj sporoča, umetnik, ki skrbi za svoje telo, je tudi zgled tega, zapit, zanemarjen, zakajen, ruševina, pa to tudi sporoča. Tudi take odgovornosti nam včasih manjka.
- To, kako ravnamo s telesom, je torej tudi duhovno dejanje?
"Ne glede na to, koliko je življenje duhovno, so naše izkušnje edino v telesu. Edino preko telesa, preko čutil, doživljamo ta svet. Če ga zanemarjamo, nismo duhovni. Povezava navzgor je lahko tudi po smrti, a zdaj živimo v telesu, smo odgovorni zanj, telo je vozilo, v katerem se vozi duša in je pomembno. Bolj kot je moje telo v kondiciji, močnejše energije lahko prevajam skozi sebe. Jaz sem ves čas mravljinčast od energije, pa če predavam, meditiram, kosim, kopljem z motiko ali betoniram. Vedno je isti občutek, živ sem, to čutim v vsaki celici. Ko enkrat to ustvariš, je vse kar počneš, v bistvu transcendenca, presežeš vse ostalo, običajno. Če pišeš, samo pišeš, če ješ, samo ješ, če si v pivnici, si samo v pivnici, če plavaš, je samo plavanje, če se ljubiš, je samo ljubljenje. To je pomembno, ker takrat pride do veljave rek, ki ga v duhovnih knjigah radi ponavljajo: "Tukaj in sedaj". Da je vsa energija skoncentrirana tukaj pri tem, kar delam, in sedaj, tako da se časa ne zavedam in je samo tisto, kar delam. "Ja pa saj sem tu, pa zdaj tudi," bo kdo rekel. A kaj to pomeni z energijskega vidika, se morda ne zaveda. Energija sledi misli. Treba je paziti, da moja energija ni v preteklosti, pri tistem, kar se mi je lani zgodilo, ali v prihodnosti, na dopustu, na katerega grem, ampak tukaj, kjer delam. Močan fokus energije v tem trenutku pomeni veliko moč, skoncentriranost, sposoben sem narediti veliko več in hitreje. Pa imam potem veliko več časa zase. Večina ljudi ima veliko energije, a je razpršena v jezi, zamerah, travmah, v pričakovanjih, iluzijah. Iluzija je najhujša ljubica, ki jo imajo ljudje, nedosegljiva je, a jo imajo radi, Indijci ji rečejo Maya, kar pomeni tista, ki ne obstaja."
- Zakaj iluzijo tako potrebujemo?
"Ker je z njo najlažje pobegniti iz resničnosti. Ustvarimo si nekaj na podlagi naših želja, prepričanj in nepopolnih podatkov. Pocukrane ameriške knjige obljubljajo, si je treba samo zares nekaj zaželeti in Bog uresniči. Seveda je to prelepo, da bi bilo res. Ne vemo vsega, potem pa si pač nekaj "naštrikamo" in po tistem delujemo, včasih tudi nespametno, škodljivo. Jih vprašaš, zakaj si to naredil, pa rečejo: "Moj namen je bil dober!" Jaz pa jim povem, da je opica, ki je iz akvarija vzela ribo, da se ta ne bi utopila, to tudi storila z dobrim namenom. Ljudje smo velikokrat opice, a morali bi razmišljati tako: "To je moj pogled na to, vendar veliko ljudi ve o tem še veliko več. Učimo se od njih, ne pa da jih podučujemo.""
Bedak z močno energijo je še večji bedak
- Ali zdaj pišete kakšno knjigo?
"Trenutno ne, ker nimam navdiha. Rajši berem tisto, kar so drugi napisali. Začel sem pisati napol avtobiografski roman in v dveh dneh napisal 25 strani. Potem se mi je ustavilo. In bi bilo nefer kar nekaj bluziti, si izmišljevati, ker to ne bi bilo iz mene. Če je iz mene napisano, potem ima energijo. Če knjiga nima energije, je ljudje ne bodo brali. Prava knjiga pritegne energijsko, na nezavedni ravni. Ljudje berejo mojo knjigo Med šamani v Sibiriji in padejo noter in se jim dogaja proces. Eni se mi oglašajo, da se jim dogaja, kot da so bili oni tam prisotni. To pomeni, da sem zadel v polno. Pustimo njeno literarno vrednost. Že pred leti sem začel pisati tudi knjigo o ljudeh, ki so prišli na Zemljo iz drugih galaksij. Imam veliko primerov iz terapevtske prakse. Vendar čutim, da ljudje še niso zreli za to knjigo, uradna stroka pa še dolgo ne bo, saj še tu na Zemlji ne sprejemajo dejstva, da imamo več življenj, da vse nosimo iz življenja v življenje s sabo in da smo telesna, energijska in duhovna bitja."
- Je torej zaradi teh energij dobro nekatere knjige brati tudi večkrat?
"Mnoge knjige čez čas spet preberem. Zdaj recimo Celestinsko prerokbo in Čarovnikovega vajenca Evalda Flisarja, ki je odlična knjiga, meni je odprla marsikaj."
- Ko sva že pri njem: Čarovnikovega vajenca je v nadaljevanjih objavljal v 7 dni. In Flisar je nedavno v televizijskem portretu govoril, kaj vse se dogaja tam, kjer igrajo njegove drame in kjer se sam pojavi. Nekdo se je poškodoval, drugi zapil, ena ločila ..., in na blagajni trgovine bo gotovo zmanjkalo papirja prav takrat, ko on pride na vrsto. Si sam prikliče vse te stvari?
"Ne, jaz si to razlagam drugače. Če se pojavlja odprt in z močno energijo, potem pri ljudeh pride ven tisto, kar imajo poudarjeno. Ljudje menijo, da močnejša energija pomeni tudi boljše, pa ni tako. Če si bedak, boš z večjo energijo še večji bedak. Če si pameten, boš še bolj pameten. Močnejša energija poudari tisto, kar je v nas. Ob polni luni so žalostni še bolj žalostni, veseli pa postanejo vzhičeni. Če smo v cerkvi, je tudi močnejša energija. K maši ljudje tako ne bi smeli iti jezni, užaljeni, obsojajoči ... Lahko jim postane slabo. Nekateri se nenadoma zrušijo, ker se je okrepilo tisto, kar nosijo v sebi in niso zdržali pritiska."
- Cerkve so torej pozitivni prostori?
"Vsekakor. Ker so arhitekturno narejene tako, da zbirajo energije, simbolika v njih je močna, pogosto so postavljene na energijsko močnih mestih, tisti, ki vodi mašo, je močan in združi se vera prisotnih. Če to sešteješ, je vse zelo močno. Seveda to lahko dosežemo tudi zunaj, a za večino ljudi je lažje moliti v cerkvi, zunaj mora vsak sam voziti, notri pa ga vozijo drugi."
- Tisto, kar razlagate, gre skupaj s cerkvenim naukom. Ali k vam prihajajo tudi tisti, ki redno hodijo v cerkev?
"Seveda. Poljakom, ki so ortodoksni verniki in so za to še posebej občutljivi, sem razlagal, da karmične zakone lahko razložimo tudi z naukom Svetega pisma oziroma z Jezusovim učenjem. "Ne moja, tvoja vera te bo pozdravila", je eno od sporočil. In ko jim to poveš, je to eno in isto, vsem sprejemljivo. Vera je boljša polovica, verska institucija pa je politična organizacija, ki je v svetu takšna kot ostali svet, jaz ne najdem v njej nič dobrega. Vse verske inštitucije ali sistemi imajo svoje neumnosti in so obremenjeni s preteklostjo, v kateri so v imenu Boga ubijali, in tako tudi padli na izpitu. Buda je učil srednjo pot, njegovi verniki pa delajo njegove stometrske kipe in se jim mečejo pod noge. Povsod je veliko malikovanja čaščenja kipov, podob in verjetno bo prišel čas, ko bodo morali neke stvari korenito prevetriti, spremeniti, prilagoditi, ali se bo pojavilo kaj novega. Kdo ve kaj, morda kakšna vera na spletnih omrežjih."
- Vera na spletu?
"Še nekaj let, pa bo mogoče tako hitro preskakovati med omrežji, da bo sporočilo v trenutku prejel ves svet. In tisti, ki bodo imeli močno sporočilo, energijsko podprto, bodo dosegli, da se bo prijelo. In nova vera bo tu."
- Konca sveta pa še ne bo?
"Konec sveta je vsak večer, ko sonce zaide, drugi dan pa se znova rodi. Mene to ne skrbi. Tudi, če se ta svet podre, bom pa šel kam drugam živet. (Smeh.) No, mislim, da se bo vse to malo resetiralo in bodo ljudje preživeli. To, da nas je preveč na Zemlji, so neumnosti. Problem je samo v koncentraciji v velikih mestih, sicer pa sta Sibirija in Kanada prazni, Južna Amerika in Afrika tudi. Pa v Sloveniji, ki je kar poseljena, je tudi še prostora. Treba je najti rešitve za mesta, kakršno je denimo Mexico City, da ljudje ne bodo živeli brez osnovnih pogojev za življenje, ampak se bodo razselili."
Vse energije hrane
- Treba pa bo tudi zagotoviti dovolj hrane. In to ne slabe, kakršno prehrambna industrija forsira. Kako do nje?
"Najprej z ozaveščanjem, z razselitvijo in možnostjo, da si čimveč ljudi pridela svojo hrano. Vendar je do tega še daleč. Miselnost kapitalizma, ki ima za cilj samo dobiček, nas oddaljuje od tega. Večina ljudi na našem planetu nima težav s slabo hrano, ampak s tem, da nima kaj jesti. Za njih bi bil napredek jesti karkoli. Seveda bi prehod k hrani brez mesa rešil marsikaj, saj je proizvodnja te hrane najdražja. Če se ozrete naokoli po naši lepi deželi, lahko vidite, da na večini njiv raste nekaj, kar je namenjeno za hrano klavnih živali. Bolje bi bilo, če bi sejali in sadili za svojo prehrano. Seveda pa ljudje, ki v sebi nosijo veliko agresije, ki imajo močan ego, potrebujejo meso, saj je njegova energija agresivna in jim je blizu. Stroka, ki tega vidika znanja ne premore, pa trosi neumnosti o potrebi mesa za zdravje človeka. Celotna družba je pač na tej ravni in se hrani stanju zavesti primerno. Če bi imeli ljudje priložnost zreti v oči živali, ki jo koljejo, in videti bolečino in prošnjo za milost v očeh, verjetno ne bi več jedli mesa. Tisti, ki si lahko sam zakolje žival, naj jo tudi poje. Naj naredi to nekdo namesto mene - to je pa vsaj čudno."
- Pravil in nasvetov za prehranjevanje je zelo veliko. Kaj sploh (zdravo) jesti?
"Nisem strokovnjak za prehrano, čeprav veliko vem o tem. Sem pa prepričan, da je neodgovorno, da šolani strokovnjak za prehrano govori o njej, ne da bi vedel, kaj o njej uči ajurveda iz tradicionalne indijske medicine. Hrana ima kemijsko sestavo, energijo, informacijo in duhovni del. Vsem je jasno, da so to maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati in tako naprej, a hrana ima tudi energijo preko okusov: pekoče, slano, sladko, grenko, kislo je tudi energija, ki mora biti v harmoniji. Hrana ima informacijo zemlje, na kateri je pridelana, tistega, ki je prideloval, prodajalca, v njej so informacije trgovskih verig, od tistih, ki so pripravljali hrano, njihovo psihično in energijsko stanje je v hrani. Hrana vsebuje duhovni del, odnos vseh do nje, ki so se ukvarjali z njo. To je kompleksna zadeva in zahteva velikansko širino, celostni pristop. Po mojih spoznanjih bi bilo treba na mleko v tetrapaku, na meso napisati enako kot na cigarete: "Minister opozarja, da je zdravju škodljivo." Če smo v polnem ravnovesju, morajo biti uravnoteženi tudi okusi. Če smo agresivni, bi morali jesti manj agresivno, manj ognjeno hrano. Če smo v depresiji, počasni, moramo jesti ognjeno hrano, toplo, začimbe. To je samo površno povedano. Generalno bi lahko rekli, da je najboljša hrana tista, ki zraste v naši bližini, ki ni rafinirana, ni koncentrat ogljikovih hidratov, maščob, sladkorjev in je torej čim bolj naravna, čim manj konzervirana, s čim manj dodatkov, pripravljena na enostaven, naraven način brez pregrevanja maščob, brez cvrtja. In seveda je pomembna kombinacija hrane, uživa se lahko v skladu s krvnimi skupinami in tako dalje. To je zelo kompleksna zadeva, laiku rečem, naj sam preveri, kako se po kateri hrani počuti. Če mi kdo potoži, da se vsakič, ko poje pol kilograma svinjine, počuti slabo, pa mu rečem, da ne potrebuje bioterapevta, ampak psihiatra."
(Prihodnjič: Kako v lepšo prihodnost)
BOJAN TOMAŽIČ
K maši ljudje tako ne bi smeli iti jezni, užaljeni, obsojajoči ... Lahko jim postane slabo.
K maši ljudje tako ne bi smeli iti jezni, užaljeni, obsojajoči ... Lahko jim postane slabo.
Močnejša energija poudari tisto, kar je v nas. Ob polni luni so žalostni še bolj žalostni, veseli pa postanejo vzhičeni.
Močnejša energija poudari tisto, kar je v nas. Ob polni luni so žalostni še bolj žalostni, veseli pa postanejo vzhičeni.
Ocena članka:
Za oceno članka kliknite na zvezdico.
Število glasov: 32
Povprečna ocena: 4,1
Stalna povezava do članka:
To povezavo uporabite, kadar želite vključiti povezavo do članka
na svojem blogu, forumu ali drugih spletnih straneh.
Komentarji obiskovalcev:
Komentator: Bojan Kostanjevec (22.7.2013 8:24:19)
IP: 86.58.63.25
Pozdravljeni
Veseli me , da se širijo resnice o nas samih in da bi jih morali preprosto samo poslušati in bi nam bilo mnogo lažje , lepše....
Upam da bo dosti ljudi to prebralo ali se jih bo kakorkoli drugače to dotaknilo, jaz si kupim ali sposodim knjige , ker ne prebioram več dnevnikov in tednikov- razen misterijev.
Hvala g. Ogorevcu , ki ga imam za "izbranca" in vam , da ste to objavili.
Bodimo to za kar smo bili ustvarjeni...
lp, Bojan
Komentator: Vita (23.7.2013 14:00:19)
IP: 86.58.41.161
Pridružujem se komentatorju zgoraj.
Takšnih pozitivnih ljudi je malo.
Lepo je prebrati tekste s takšno tematiko, še posebaj, ko okoli sebe vidiš in slišiš samo jezo, gnev in negativnost.
Daje nam delne odgovore, kako izstopiti iz toka, ki te neusmiljeno vleče s seboj.
Določeni ljudje so dovolj močni, da se "rešijo", drugi žal ne.
Upam, da bom imela gospoda kdaj priliko spoznati v živo.
Želim mu vse lepo in da bi njegovi teksti tudi v bodoče ozaveščali čimveč ljudi.
|
|
