Ucitelj Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24 Prispevkov: 1810 Kraj: Dob pri Domžalah
|
Objavljeno: 31 Dec 2006 12:37 Naslov sporočila: Glagol |
|
|
GLAGOL
V stavku je to večinoma povedek ali jedro povedka. Po njem se sprašujemo: KAJ KDO DELA ali KAJ Z NJIM JE?
Glagol izraža dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje, spreminjanje, obstajanje ...
GLAGOLSKI VID
To so slovnične kategorije glagola. Poznamo:
– dovršne glag.: dogajanje je po trajanju omejeno (Kaj je storil?)
– nedovršne glag.: dogajanje je po trajanju neomejeno, ob njih so navadno glagoli začetka (Začel je delati.)
PREHODNOST
– PREHODNI GLAGOLI
Dejanje prehaja na predmet (Andrej je udaril Matjaža)
Iz njih dostikrat tvorimo neprehodne glagole z besedo SE (Klop se uničuje). Po njih se sprašujemo: kdo/kaj, koga/česa ...
– NEPREHODNI GLAGOLI
Dejanje ne prehaja na predmet (Matjaž je obležal.). Stavki z glagolom v neprehodni obliki imajo samostalnik v imenovalniku. Sem spadajo glagoli STANJA IN GIBANJA (sedim, spim ... ). Iz prehodnih delamo neprehodne s predpono ali predlogom (hoditi – prehoditi).
GLAGOLSKE OBLIKE
SEDANJIŠKE: Glagoli na: -am, -em, -jem, -im, -m.
NEDOLOČNIŠKE: Glagoli na: -ati, -eti, -iti, -s-ti, -c-i, -i, -a, -u, -ti.
ZLOŽENE: Iz opisnih deležnikov na -l ali na –n/-t in pomožnih glagolov biti, kot npr.: delal sem, delal bom, tepen sem, tepen sem bil, tepen bom.
SPREGANJE
Sprega se v osebi in številu: pišem, pišeš, piše; piševa, pišeta, pišeta; pišemo, pišete, pišejo.
ČAS
Sedanjik: sedanjost (preteklost, prihodnost, brezčasnost). Nesestavljena: vozim, hitimo, pobirava.
Preteklik: preteklost (sedanje stanje, ukaz): sem pomival, hitel sem, odselil sem se … Sestavljenost: glag. biti v sedanjiku in opisni deležnik danega glagola.
Prihodnjik: prihodnost (domnevno ugotovitev): bom, bom pomival, umil se bom … Sestavljenost: glag. biti v prihodnjiku in opisni deležnik danega glagola.
Nesestavljena oblika je oblika glag. biti: bom, boš, bo …
Predpreteklik:: dogodek pred drugim preteklim dogodkom, stanje v preteklosti: Pred nekaj leti so vode bile poplavile vse nabrežja Savinje. Sestavljenost: glag. biti v pretekliku in opisni deležnik danega glagola.
NAKLON
POVEDNI NAKLON/povednik: Uresničuje dejanje/pripoveduje: Fantje postavljajo šotor.
POGOJNI NAKLON/pogojnik: Izraža možno sedanje ali neuresničeno preteklo dejanje. To je lahko tudi deležnik na -l+BI ali BIL. Hkrati izraza tudi omiljeno izjavo: Rekel bi, da to ni res.
VELELNI NAKLON/velelnik: Izraža željo, da dejanje izvrši ogovorjeni. Izražamo z velelnikom: delaj, delajmo.
NAČIN
TVORNIK/aktiv: Vršilec dejanja je osebek, od dejanja prizadeti pa predmet: Učitelj je pohvalil učenca.
TRPNIK/pasiv: Od dejanja prizadeti je osebek, vršilec pa je prislovno določilo ali pa je kar izpuščen: Učenec je bil pohvaljen (od učitelja).
Trpnik delamo s trpnik deležnikom na –n/-t; lahko pa tudi z besedico se: posoda je pomita, tla so namazana; posoda se pomiva, tla se mažejo.
NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE
NEDOLOČNIK
To so glagoli na -ti, -(č)i. So ob naklonskih/modalnih (morati, moči, smeti, hoteti) in ob glagolih začetka in nehanja/faznih; pa tudi ob drugih glagolih ter izrazih: moram napisati, začnem se učiti, hočem teči …
NAMENILNIK
To so glagoli na -t, -č. Uporablja se ob glagolih premikanja: grem delat, pojdi peč.
DELEŽJA IN DELEŽNIKI
– DELEŽJE
Glagol v nepregibni, prislovni obliki. Poznamo deležja na:
– -oč, -eč, -aje: kažoč, želeč, nakupovaje
– -ši: prisedši, vstopivši, začutivši
Stopivši v razred, je pozdravil – Ko je stopil v razred, je pozdravil; Želeč jim lahko noč, se je poslovil – Ko jim je zaželel lahko noč, se je poslovil; Ne meneč se za njih, je vajo odlično rešil – Ne da bi se menil za njih, je vajo opravil odlično. Deležja razvezujemo (predvsem v časovne in načinovne) odvisnike.
– DELEŽNIK
Glagol v pregibni, pridevniški obliki. Poznamo deležnike na:
– -č, -a, -e: plapolajoča, govoreča, držeč …; v spolu, sklonu in številu se ujema s samostalnikom. Deležnike razvezujemo predvsem v prilastkov odvisnik: Pokošeno seno je prijetno dišalo – Seno, ki smo ga pokosili, je prijetno dišalo; Prebral je knjigo, še dišečo od tiskarske barve – Prebral je knjigo, ki je še dišala po tiskarski barvi.
– -si, -a, -e: vstopivša gosta, bivši ravnatel
Opisni deležnik na -l: počesal, pogladil, pognal
Deležnik stanja na -l: ogorel, pregorel, otekle roke
Trpni deležnik na -n/-t: premagan, premeščen, pripravljen
Deležnik stanja na -n/-t: zidan, priprt, oblečen
– GLAGOLNIK
Glagolnik je iz glagola izpeljana sam. b.: cviliti – cviljenje; čistiti – čiščenje; peti – petje, svatovati – svatba; piskati – pisk; varovati – varstvo …
|
|
Ucitelj Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24 Prispevkov: 1810 Kraj: Dob pri Domžalah
|
Objavljeno: 11 Apr 2007 22:07 Naslov sporočila: Ni za kaj |
|
|
Učni list / GLAGOL
1. Kot povedke v naslednjem besedilu podčrtaj glagole:
Simon Jenko se je rodil 1835. leta v Podreči pri Mavčičah na Sorškem polju.
Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, zadnja razreda v Ljubljani.
Tu je bil sošolec vajevcev in Stritarja.
Vajevce imenujemo dijake, ki so osnovali v šolskem letu 1854 - 1855 skriven leposloven list
Vaje.
Teh je izšlo najbrž šest zvezkov, ki pa se niso vsi ohranili.
Jenko je po maturi študiral v celovškem bogoslovju, a ga je kmalu zapustil in šel na Dunaj študirat pravo.
Tu se je preživljal kot domači učitelj.
Leta 1863 se je vrnil domov, da bi izdal pesniško zbirko in se pripravljal na izpite.
Služil je v advokatskih pisarnah v Kranju in Kamniku.
Umrl je 1869 v Kranju.
2. Iz zgornjega besedila izpiši glagol v pogojnem naklonu in mu določi glagolski čas:
3. Spregaj v sedanjiku glagol dati:
SEDANJIK EDNINA DVOJINA MNOŽINA
1. OSEBA
2. OSEBA
3. OSEBA
4. Kaj je spreganje?
5. Zapiši ustrezne dvojinske oblike za sedanjik, preteklik in prihodnjik:
Mojca in Mira ( iti) v kino.
6. Določi dovršne in nedovršne glagole; izpiši jih v dveh skupinah:
hodim, pohajkujem, prinesem, žagam, prerisujem, popiham, stradam, prepevam, zgradim, zvonim, natipkam, namažem, pripravljam, zjočem se, jokam se, izobražujem, popazim.
nedovršni dovršni
7. Postavi v naslednjem sestavku prihodnjike v pogojnike, kjer se da:
Če bo v nedeljo lepo vreme, bomo šli v živalski vrt. Ogledali si bomo posebno opice. Pogledali bomo še medvede, leve, tigre in druge zveri. Ne bomo se pa pozabili ustaviti tudi pri kletkah s papigami in z roparskimi ptiči.
8. V povedi – Tega nikomur ne povem.- zamenjaj povedni naklon
a) s pogojni naklonom
b) z velelnim naklonom
9. Izpiši vse glagole, ki so prehodni:
pohvalim, prinesem, slišim, poberem, pripovedujem, ugasnem, zaplešem, krožim, prenašam, merim, počivam, stojim, kličem, razmišljam, pišem, nagajam, pletem, spim, skačem, pohvalim, migam, skrijem, zvonim, potujem.
|
|