Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 26 Jun 2010 14:20 Naslov sporočila: Členek |
 |
|
Členek je nepregibna besedna vrsta, po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./). Členki ne tvorijo samostojnih stavčnih členov.
Členek je lahko vključen v stavek (spet v stavku Spet dežuje.), ali pa predstavlja pastavek (da v soredni povedi Da, poklical te bom.).
Členek je kot besedno vrsto leta 1974 definiral Jože Toporišič; poprej so večino členkov prištevali med prislove. Tudi SSKJ označuje številne členke kot prislove. Glavna razlika med členki in prislovi je ta, da se po prislovu moremo vprašati.
S členkom spreminjamo pomen celotne povedi.
Po členku se ne moremo vprašati.
Členki niso samostojni stavčni členi.
Nekaj primerov: tudi, le, seveda, že, menda…
Tudi Primož je postavil knjigo na polico.
Primož je menda postavil knjigo na polico.
Primož je le postavil knjigo na polico.
Samo Jure ni vesel.
Vsi smo veseli, Jure pa je izjema.
Imam samo enega brata.
Imam enega brata. Več jih nimam.
Mara že streže gostom.
Mara streže gostom. Prej ni stregla.
Na hodniku sta le dva učenca.
Na hodniku sta dva učenca. Drugi so v razredu.
|
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 26 Jun 2010 14:21 Naslov sporočila: Vrste členkov |
|
|
Vrste členkov:
• navezovalni:
A mene nočes s sabo? In kako je s tabo? Ja kam je pa šel? Nň le pojdi. Pa jaz ti ničesar ne pomenim? Potém pa pojdi, če je tako. Zakaj potém ne greš? Prosim? Sicer pa mi je vseeno. Saj bi res lahko šel z nami! Tak ti si razbil šipo! To Janez ves čas nagaja. Ti si torej razbil šipo! Tudi jaz bi šel z vami.
• čustvovanja:
Hvála bogú se ni nič zgodilo. Žal je tako. Dobro, da sem znal.
• poudarni:
Rávno ti bi to moral vedeti. Tako še: posébno, zlásti, predvsčm, celó
• izvzemalni:
Prišli so le trije. Tako še: samó, edino, kómaj, vsáj
• presojevalni:
Prišli so kaki trije. Tako še: blízu, priblížno, skôraj, domála, málodane
• dodajalni:
Je tudi pametna. Tako še: prŕv takó, takísto, níti, póleg téga, vkljúčno
• zadržka:
Prav zaprav je res. Tako še:, kómaj, žé, sicer, résda;
Npr.: Je résda lepo, toda…, Je žé prav in lepo, vendar,…
• potrjevanja ali soglašanja:
Da, tako je. Tako še: dejânsko, gotôvo da, jâ, kâjpak, kakópak, pravílno, prósim, rés, resníčno, sevé, sevéda, zarés, v resníci; Rabijo se tudi v zvezah tipa: Sevéda je tako. Tako še: dejánsko, fáktično, očítno, pri móji dúši, (véri), razúme se, da …
• možnosti, verjetnosti:
Morda je res. Tako še: eventuálno, mogóče, morebíti, mórda, nemára; kônčno, kônec kôncev, navsezádnje; bŕž, bŕžkone, bŕžčas, bŕžda, verjétno; kómaj …
• mnenja, domneve:
Bajč so ga videli. Tako še: mčnda; čéš (da), denímo, postávimo, recímo, vzemímo …
• vprašalni:
Ali si ga videl? Tako še: a, kaj, mar, li (starinsko). Samostojno se rabijo v zvezah tipa Te je, a? Tako še: káj, kajnč.
• spodbujalni:
• trdilni: A ga boš pustil pri miru! Ali boš ubogal! Da se tega nisem že prej spomnil! Da si mi zginil spred oči! Dej povedat, kaj misliš (pogovorno)! Kako ne bi bil žalosten ob vsem tem! Ko bi bilo že konec vsega tega sprenevedanja! Morda bi ti stopil k sosedu! Naj bo po tvojem, naj gre! Res ne greš z nami na ples?! Vsaj prišel bi bil, kot si obljubil! Zakaj ne ostaneš doma, če te ni volja z nami?
• nikalni: Da me moreš tako jeziti, ‘ne jezi me’! Kaj bi jokal zaradi take malenkosti! Še odgovarjal mi boš, kakopak! Kje se bo ona ozirala na takega frkovca! Ko bi bilo tako, kot praviš! Mar ga boš ubil, če te sploh ne uboga! Nikar tako. Saj se ne boš učil ves dan.
• zanikanja in nesoglašanja:
Ne hodi ven ob tem vremenu. Nikar oditi! Ni odšel. Vraga sem videl v tisti megli. Figo zna. Raba v samostojnem zanikanju: Si bil tam? Ne. Tako še: nikákor, fígo, nasprótno, ko bi bíl.
XMAS
|
|
