Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 30 Dec 2007 19:08 Naslov sporočila: Realizem |
 |
|
Med romantiko in realizmom
Obdobje zajema 2. polovico 19. st. oz. čas od 1848 do 1899. Za slovensko književnost je značilno, da začne izgubljati romantične prvine in se vse bolj približuje realizmu. Govorimo lahko o treh tipih realizma:
ROMANTIČNI REALIZEM (1848 - 1881): značilno, da se romantično in realistično prepletata (ljudska snov, olepšano življenje, podobe iz vsakdanjosti),
POETIČNI REALIZEM (1881 - 1895): ostanki romantičnega čustvovanja se povezujejo z vse bolj stvarno podobo življenja,
NATURALIZEM (KONEC 19. ST.): skrajna oblika realizma.
Leta 1899 sta izšli dve pesniški zbirki, in sicer Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti, ki pa sta že napovedovali prelom z realizmom in začetek novih smeri v literaturi (moderna).
PESNIŠTVO 2. POL. 19. ST.
Slog in jezik sta preprosta, takšne so tudi pesemske oblike (pogosto so blizu ljudski pesmi). V okviru epskega pesništva so se razvile zlasti balade in romance, ki so jih ustvarjali predvsem Anton Aškerc, Simon Jenko, Josip Stritar, Simon Gregorčič. Lirsko pesništvo je bolj bogato. Pojavljajo se namreč pesmi, ki obravnavajo različne tematike:
- LJUBEZENSKE PESMI : Fran Levstik (Tonine, Franjine pesmi), Simon Jenko (Obujenke), Simon Gregorčič,
- MISELNE, FILOZOFSKE PESMI, ki razmišljajo o življenju, človekovi usodi, naravi: Simon Jenko (Obrazi), Josip Stritar (Dunajske elegije), Simon Gregorčič (Človeka nikar),
- POLITIČNE IN SATIRIČNE PESMI, ki kritično žigosajo moralne, družbene napake, zmote, navade: Josip Stritar (Dunajski soneti), Fran Levstik, Simon Jenko,
- DOMOLJUBNE, DOMOVINSKE PESMI: Simon Jenko (Gori, Adrijansko morje), Simon Gregorčič (Soči).
PROZA 2. POL. 19. ST.
Tematika slovenske proze med romantiko in realizmom je zelo različna. Pojavlja se folklorna proza, ki zajema snov iz ljudskega življenja. Takšne so zlasti umetne pripovedke, npr. Levstikov Martin Krpan, Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih. Veliko avtorjev upodablja vaško oz. kmečko življenje, ljudi, običaje, navade. Govorimo o t.i. vaški, kmečki prozi, ki je značilna npr. za Jurčiča (Sosedov sin, Domen, Rokovnjači), Kersnika (Kmetske slike), Tavčarja (Med gorami, Cvetje v jeseni, V Zali). Nasproti vaški se pojavlja meščanska proza, ki govori seveda o meščanskem življenju in ljudeh. Takšno tematiko najdemo v Kersnikovem Ciklamnu, Agitatorju, Jari gospodi, Jurčičevi Telečji pečenki, Stritarjevem Zorinu.. Zgodovinsko tematiko (zgodovinska proza) je mogoče najti v Tavčarjevem Grajskem pisarju, Jurčičevem Juriju Kozjaku, filozofsko (filozofska proza) pa v Mencingerjevem Abadonu, Tavčarjevih Mrtvih srcih.
VRSTE:
Zelo pogosta je kratka pripovedna proza, in sicer črtice in novele (Jenko: Tilka, Jeprški učitelj, Jurčič: Telečja pečenka, Tavčar: Med gorami, Kersnik: Kmetske slike). Pogosta pripovedna vrsta je tudi roman (Jurčič: Deseti brat, Tavčar: Visoška kronika, Izza kongresa, Stritar: Zorin, Mencinger: Abadon, Moja hoja na Triglav, Kersnik: Ciklamen, Agitator, Jara gospoda). Pojavljajo se še potopisi, npr. Levstikovo Popotovanje od Litije do Čateža, ter kritike in eseji (Levstikove Napake slovenskega pisanja).
ČASOPISNA DEJAVNOST
Center kulturnega življenja je bil Celovec. Leta 1858 je začela izhajati revija Slovenski glasnik, ki jo je urejal Anton Janežič. Izhajala je 10 let, v njej pa so objavljali takrat najpomembnejši slovenski književniki (Jenko, Jurčič). Štiri leta prej (1854) je začela v Celovcu delovati Mohorjeva družba, katere naloga je bila pripeljati knjigo v vsako slovensko hišo. Zlasti pa sta v tem obdobju pomembna Ljubljanski zvon iz leta 1881 in katoliško usmerjen Dom in svet iz leta 1888. Prvi je izhajal do začetka 2. svet. vojne, drugi do njenega konca. V šolskem letu 1854 - 1855 pa je nastal rokopisni list Vaje, ki so ga izdelali Jenko, Tušek, Mandelc…
4. Zaključek
S sabo prinesem Gregorčičeve in Jenkove pesmi. Če je čas, kaj preberemo. Čisto na koncu jim preberem Gregorčičevo pesem Življenje ni praznik in jim položim na srce, da naj le upoštevajo Gregorčičeve besede, hkrati pa naj vendarle ne pozabijo na zabavo.
MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM
? TRAJANJE: 2. pol. 19. st. oz. od 1848/1849 do 1899 (1849 smrt Prešerna, 1899 izid Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti)
? ZNAČILNOST: slovenska književnost začne izgubljati romantične prvine in se vse bolj približuje realizmu
? TRIJE TIPI REALIZMA:
- ROMANTIČNI REALIZEM (1848 - 1881): prepletanje romantičnega in realističnega (ljudska snov, olepšano življenje : vsakdanjost)
- POETIČNI REALIZEM (1881 - 1895): povezovanje romantičnega čustvovanja z vse bolj stvarno podobo življenja
- NATURALIZEM (konec 19. st.): skrajna oblika realizma
PESNIŠTVO 2. POL. 19. ST.
? preprost jezik, slog
? EPSKO PESNIŠTVO razvije zlasti BALADE in ROMANCE: Anton Aškerc, Simon Jenko, Simon Gregorčič
? LIRSKO PESNIŠTVO razvije:
o LJUBEZENSKE PESMI:
- Fran Levstik (Tonine pesmi, Franjine pesmi)
- Simon Jenko (Obujenke)
- Simon Gregorčič
o MISELNE, FILOZOFSKE PESMI:
- razmišljajo o življenju, človekovi usodi
- Jenko (Obrazi), Gregorčič (Človeka nikar)
o POLITIČNE IN SATIRIČNE PESMI:
- kritično žigosajo moralne, družbene napake
- Stritar, Levstik, Jenko
o DOMOLJUBNE, DOMOVINSKE PESMI:
- Jenko (Gori, Adrijansko morje), Gregorčič (Soči)
PROZA 2. POL. 19. ST.
? Razdelitev glede na tematiko:
o FOLKLORNA PROZA:
- snov iz ljudskega življenja
- Levstik (Martin Krpan), Trdina (Bajke in povesti o Gorjancih)
o VAŠKA, KMEČKA PROZA:
- kmečko življenje, ljudje, običaji
- Jurčič (Sosedov sin, Domen, Rokovnjači), Kersnik (Kmetske slike), Tavčar (Med gorami, Cvetje v jeseni, V Zali)
o MEŠČANSKA PROZA:
- meščansko življenje
- Kersnik (Ciklamen, Agitator, Jara gospoda), Jurčič (Telečja pečenka)
o ZGODOVINSKA PROZA:
- Tavčar (Grajski pisar)
o FILOZOFSKA PROZA:
- Mencinger (Abadon), Tavčar (Mrtva srca)
? PRIPOVEDNE VRSTE:
o KRATKA PRIPOVEDNA PROZA:
- črtice in novele
- Jenko (Tilka, Jeprški učitelj), Jurčič (Telečja pečenka), Tavčar (Med gorami), Kersnik (Kmetske slike)
o ROMAN:
- Jurčič (Deseti brat), Tavčar (Visoška kronika), Stritar (Zorin), Kersnik (Ciklamen, Agitator, Jara gospoda), Mencinger (Abadon)
o POTOPIS:
- Levstik (Popotovanje od Litije do Čateža)
o KRITIKE IN ESEJI:
- Levstik (Napake slovenskega pisanja)
? ČASOPISNA DEJAVNOST:
- Celovec = center kulturnega dogajanja
- 1858 začne izhajati revija Slovenski glásnik (ureja ga Anton Janežič, izhaja 10 let)
- 1854 začne v Celovcu delovati Mohorjeva družba; njena naloga je pripeljati knjigo v vsako slovensko hišo
- 1881 Ljubljanski zvon (izhaja do začetka 2. svet. vojne)
- 1888 katoliško usmerjen Dom in svet (izhaja do konca 2. svet. vojne)
- v šol. letu 1854 - 1855 je nastajal rokopisni list Vaje (izdelovali Jenko, Tušek, Mandelc…)
|
|
