Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 17 Jul 2007 18:23 Naslov sporočila: Harry Potter |
 |
|
Najslavnejši mladenič svetovne literarne zgodovine
Nedelo, 15.07.2007
Kakšno neverjetno izhodišče: peti film o Harryju Potterju, Harry Potter in Feniksov red, bo seveda kot že njegovi predhodniki kot grom odjeknil v blagajnah kinematografov. Vendar tokrat ta hrup preplavlja še vibriranje, kakršno zmore povzročiti le dolgo naraščajoče globalno pričakovanje. Kot bi nevihto pogoltnil bližajoči se hurikan! Predmet pričakovanja je poslednja knjiga sedemdelne sage o Harryju Potterju.
Za kaj gre v njej? Sirota se bojuje proti vladarjem, dobro proti zlu – za to gre v vseh mitih in religijah in mladi Harry Potter ima vseskozi lastnosti trivialnega odrešeniškega lika. Kot novorojenček izvoljen, z znamenjem na čelu, enako kot Mojzes, Heraklej ali Jezus za las preživi poskus umora, prebije se skozi obdobja šibkosti, upirajoč se zlu, in na koncu je od njega odvisna sreča človeštva. Harry Potter je posvetni nadomestek za vero v otroških sobah naše odčarane moderne.
Enaindvajsetega julija, ko bo v knjigarne prišel zadnji kamen najstniške geneze: Harry Potter and the Deathly Hallows (slovesnki prevod: Harry Potter in relikvije smrti), pričakujejo še nekaj kilometrov daljše vrste čakajočih, malčke v čarovniških kapucah, mlade v cool hiphop capah in starše, ki so z otroki vred postali navijači Harryja Potterja. Takrat bo, če bo, rešena uganka: kako Harry Potter zmaga v svojem boju. Rokopis, varovan z najstrožjimi varnostnimi ukrepi, je iz ZDA v Britanijo osebno prepeljal neki odvetnik ameriške založb Sholastic. Med poletom je sedel na njem.
Harry Potter s sto milijoni bralcev po svetu je prvi veliki globalizator v literaturi. Še nikoli se ni toliko ljudi poglobilo v isto zgodbo. Romani o Potterju so prevedeni v več kot 60 jezikov, celo v tamilščino in albanščino, urdu in grenlandščino, v latinščino in samo staro grščino.
Tanka tla naše civilizacije
Film Harry Potter in Feniksov red je uporaben ključ za to globalno in zgodovinsko sodobnost. Meri na kolektivni spomin človeštva. Od vseh doslej je najbolj političen. Zgodbe v tem temačnem filmu, polnem groženj in strahov, jemljejo dih. Tla naše civilizacije so tanka, pravi. Gotovo, prvič se sedanjost ipodov, uličnih tolp in grafitov meša v filmsko sago o Potterju, vendar vse skupaj hitro kot kako zavajajočo tenčico strga vihar furij iz kraljestva teme.
Najprej gremo nazaj, na prizorišča dogajanja prejšnjih filmov, v običajno Potterjevo okolje, v plišasto predvojno Anglijo. Le da tokrat ni plišasta, temveč nervozna začarana dežela. Pripravlja se velika vojna. Groza konca tridesetih let se vrne. Harry Potter organizira nekakšno civilno zaščito znotraj zidov internata, kajti Mrlakensteinovi črni vojski se je posrečil dokončen prodor. Ni težko prepoznati nacističnih fantazij o žlahtnjenju rase in njihove propagande uničevanja, ki hoče vdreti v glave šolarjev. Črno oblečeni pripadniki HJ se prostaško preganjajo po hodnikih internata. Zunaj leporečijo mirovniki. Birokracije s svojimi brezkončnimi kartotekami in pečati so nemočne orwellovske nočne more. »Misliš, da bo izbruhnila vojna?« vpraša Harry tesnobno. Kdo le se ne spominja tega vprašanja, ki so si ga leta 1939 postavljali ljudje vsepovsod.
Film predstavlja konec zgodovine, ki izravna vse dobe, zato da se pokaže temeljni vzorec: večni boj med dobrim in zlim. Napredka v tem kozmosu ni. Zmaga ali ljubezen ali sovraštvo. Čas je zrel za odločilni spopad. Mar to ne zveni podobno kot Bushev govor po 11. septembru?
Med najuspešnejšimi filmi vseh časov
Tako kot prihajajoči zvezek o Harryju Potterju končuje roman sago, tako je ta film že nekakšen seštevek: finančna bilanca preteklih let. Ja, Harry Potter je spremenil tudi kino in naše navade gledanja. Kot žanr prodornih uspešnic je digitalno tehniko zvijač pripeljal do vrhunca.
Prvi štirje filmi o Potterju spadajo med 20 najuspešnejših filmov vseh časov. Sprožili so val in v najnovejšem bodo še enkrat citirani vsi, ki so nas preteklo desetletje spravljali v osuplost: umazani mali Gollum iz Gospodarja prstana, leteči kuščarji iz Jurskega parka, puščavske prikazni iz Mumije, velikanska pest King Konga, ki se stiska okoli mladenke, in kot poslednji odmev, čeladar z renčečim glasom, ki vijuga iz filmskih Vojn zvezd. Morebiti ta film učinkuje malce pretirano, ker že vemo, da je dandanes z digitalizacijo mogoče upodobiti kakršnokoli grozoto, nočno moro – in smo tega že siti.
A kakšno desetletje je za nami! Trivialni miti, ki jih je izzval, izdajo veliko več o našem medlem stanju brez zgodovine, o dotočeni religioznosti in temni apokaliptičnosti kot pa teme dneva in reportaže CNN. Če bi verjeli kinu – in kdo mu ne verjame –, se po zemeljski krogli vali val čakanja na odrešenika in diabolične sle po uničevanju. Dobro in slabo, zmeraj gre za to. Ta val je spodbudil neko mater samohranilko, prejemnico socialne pomoči, da si je otrokom tega sveta zaželela povedati zgodbo.
Ustvarila je lastno vesolje
Med vožnjo z vlakom se je takrat 25-letni Joanne Rowling prikazal lik »suhcenega, črnolasega fantiča z očali, ki je znal čarati«. Med to vožnjo so se ji po njenih besedah v možganih porodile vse podrobnosti. Kot pravi legenda, si je osrednje poglavje zapisala na formular, na katerem je hotela zaprositi za pomoč za plačilo najemnine. Pred tem je študirala, ukvarjala se je z antiko in njenimi zgodbami, delala je kot novinarka in za Amnesty International. Zdaj pa je bilo vse to vzporedni svet. Pisala je in ustvarila svoje lastno vesolje.
Pisala je, kjer in kadar je le mogla. Pisala je kot blazna, kadeč cigareto za cigareto. Preselila se je iz Londona v Manchester in pisala. Kot učiteljica jezikov je odšla na Portugalsko, se poročila z novinarjem, dobila otroka, se ločila in pisala. Leta 1994 se je s hčerko Jessico in napol dokončanim rokopisom preselila v Edinburgh, kjer se je ugnezdila njena mlajša sestra, pravnica.
V njeni predstavi je delo o suhcenem junaku z očali, Harryju Potterju, že davno preraslo v osnutek sveta v obliki sedemdelnega vzgojnega romana, sedem za sedem učnih let čudežnega dečka z mesijansko avro v elitnem internatu z imenom Bradavičarka. Leta 1995 je Rowlingova prepričala nekega londonskega agenta o svojem projektu. Priporočil ji je, naj svoje ime zamenja za nevtralni začetnici: majhni fantje menda ne marajo knjig, ki so jih napisale ženske. Leta 1996 je našel založbo, ki je bila pripravljena sprejeti rokopis za 2500 funtov predujma. Brez posebne reklame in z začetno naklado tisoč kosov je poleti 1997 izšel Harry Potter and the Philosopher's Stone (Harry Potter in kamen modrosti) J. K. Rowling.
Še nikoli se ni tako bleščeče dokazala globalna moč literature kot z uspehom J. K. Rowling. Kemični svinčnik je njena čarobna paličica in mladina, ki so jo imeli zaskrbljeni pedagogi že davno za izgubljeno zaradi risanih serij in snopičev stripov, je nenadoma začutila željo po branju debelih, težkih knjig.
Vsebinska konstrukcija J. K. Rowlingove je pustolovsko zvijačna, njena čustva pa polna in neposredna. Neomajno suverena je v slikanju prizorišč in dogodkov, zaznava utrip likov in ima instinkt za močne učinke. Jasno, da Harry Potter ne sme umreti. Pa saj tudi ne more: že zdaj je nesmrten. Je najslavnejši mladenič svetovne literarne zgodovine.
Nobene cerkve in nobenega boga
Na opečnem zidaku na londonski železniški postaji King's Cross se že nekaj let blešči ploščica z napisom Platform 9 3/4. Turisti se radi fotografirajo na tem kraju. Na tem zidu se razkrije: le kdor ima čarobno moč, ga lahko prekorači in sede na posebni vlak v Bradavičarko, ki že čaka za njim. Navadni smrtniki ne morejo tja. Pot vodi skozi literaturo, fantazijo. Neskočno ljudi z vse Zemlje je odtlej šlo na to pot, že deset let, odkar je 26. junija 1997 izšel prvi roman o Harryju Poterju. Čarobni tiri vodijo Potterja iz neznosne stvarnosti osirotelega otroka z brazgotino na čelu. Nekega dne se je znašel pred vrati rejniške družine, ki ni imela dobrih namenov z njim. Vsi šikanirajo malega Harryja, vendar iz vzporednega sveta prihajajo sli. Pisma mu prinaša sova. Nato ga popeljejo na tisti tir 9 3/43 in prestopi v svet nevidnega, tisti svet, kjer z močjo neobrzdanih elementarnih sil divjajo zaresni boji. Sprva nadvse domač svet. Da, nad bornim začetkom lebdi zelo britanski smehljaj, kajti Harry vstopa na območje internata s konkurenco, strogimi in dobrodušnimi vzgojitelji, goljufijami pri šolskih nalogah in domotožjem ponoči v postelji.
Avtobiografski namigi so redki. Družinsko vozilo družine Weasley, vzorno bogate z otroki, je dobri stari ford anglia. Tak avto je imel mladostni prijatelj J. K. Rowlings in po pisateljičinih besedah spadajo »kratki izleti z njim med najsrečnejše spomine iz njenih najstniških let«.
Bradavičarka ima še eno razsvetljeno posebnost, zaradi katere so avtorico hudo kritizirali katoliki in drugi fundamentalisti: tam ni nobene cerkve in nobenega boga. Z drugimi besedami: kdor zna čarati, ga ne potrebuje.
Vendar brez višjega varstva tudi Harry ne more. Vsemogočni v njegovem svetu je voditelj internata, profesor Dumbledore, prijazni čarovnik z dolgo brado po božji podobi. Ta mu pojasni njegovo poslanstvo. Harryjeve starše je ubil lord Mrlakenstein in ubil naj bi tudi Harryja. Znan zaplet, ki ga poznamo že iz Sofoklejevega Ojdipa in grških tragedij. Harry sam sprva ne pozna svoje lastne skrivnosti. Zdaj mora uničiti zlo.
Vendar se mu ni treba bojevati samemu. Med svojo prvo ropotajočo vožnjo v internat Bradavičarka spozna enajstletni Harry svoja bodoča sošolca Hermino in Rona. Vsako leto ima trojica drznih malih detektivov v labirintih temnih grajskih zidov Bradavičarke opraviti s skrajno skrivnostnimi in tu in tam gnusnimi zločini. Srečujejo pošasti in demone, volkodlake in palčke, škrate, duhove, vampirske beštije, naučijo se ravnati s kentavri, zmaji, baziliski in hipogrifi. Fantazijske vojske so to: osnovni konflikt, ki razdeli čarovniško skupnost, ne bi mogel biti bolj grozljiv: napajajo ga rasistične ideje o eliti. Otroci, ki niso popolnoma brezmadežnega rodu, so žrtve diskriminacije kot »polkrvni«, torej manjvredni. Spor izvira iz zgodovine Bradavičarke, star je kakih tisoč let. Dejansko je urok začaral ostudni mit tisočletnega kraljestva. Eden od legendarnih štirih izvornih ustanoviteljev inštituta je zapustil Bradavičarko, ker je radikalno, kot kvečjemu kak rejec rasnih konj, zastopal nauk o superiornosti čistokrvnega čarovniškega rodovnika. Mož, čigar izvor ni popolnoma neoporečen, se imenuje Salazar Spolzgad. Pozornosti ne zbuja le ime (spomnimo se, da je pisateljica živela tri leta na Portugalskem), temveč še bolj začetnici: SS. Joanne Rowling je rasistična blaznost njegovega potomca Mrlakensteina v nekem intervjuju primerjala s Hitlerjem. Kakor je na eni strani videti idiličen, tako je na drugi demoničen in luciferski ta svet, kjer se zbirajo zarotniške klike in zamaskirane včasih po podobi kukluksklana, včasih pa v fašistično-militarističnih kostumih segajo po oblasti.
Njihov tajni vodja je Tom Riddle alias lord Mrlakenstein, ki je osebno sicer »polkrven« tako kot Harry Potter, vendar se hvali, da izvira iz rodu Spolzgada in bo, ko bo nekoč prišel na oblast, rasno čistost v čarobnem svetu izbojeval z ognjem in mečem. Kdo bi si mislil: SS so preživeli – v otroški knjigi!
Zadnji Harry Potter in relikvije smrti bo torej prinesel dokončno odločitev.
Sovja pošta in internet
Medtem ko se čarovniki sporazumevajo s sovjo pošto, J. K. Rowling uporablja najmodernejšo tehnologijo za stike s svojimi oboževalci. Njena obsežna spletna stran v šestih jezikih je dragocenost, polna igrivih detajlov in skritih informacij. Vendar je www.jkrowling.comže dolgo le ena izmed neskončnega števila spletnih strani, ki jih sestavljajo njeni oboževalci. Pisateljica ve, kaj pomeni tak potencial zvestobe, in redno odlikuje najboljšo stran. Na naslovu fanfiction.net je zbranih več kot 300.000 amaterskih besedil, pod izrazom Fan Art pa najdemo na tisoče risb in slik, ilustracij ljubiteljev z vsega sveta. Svetovna pottermanija se je razširila tudi na glasbo (Wizard Rock) in turizem (potovanja z izvirnim Hogwart Expressom). Predvsem pa je orjaški spletni pojav, ki na dolgo in široko spremlja tudi najmanjše podrobnosti. Vse te milijone pa muči bistveno vprašanje: mora Harry umreti?
Saga o Harryju Potterju se je vpletla v naše sanje in strahove. Cela generacija je zrasla z njo. Razširila se je v vesolje: asteroid 43844 so poimenovali Rowling. Dotaknila se je znanosti: pachycephalosavra, ki so ga pred kratkim odkrili v Južni Dakoti, so imenovali po Harryjevem sovražniku v Bradavičarki: Dracorex howartsia. Obogatila je jezik: leta 2003 so v oxfordski slovar angleškega jezika vnesli besedo muggle.
Joanne Rowling, zdaj gospodarica škotskega posestva, je ostala v Edinburghu. Odvadila se je kaditi. Poročila se je z zdravnikom in rodila še dva otroka. Za zabavo je napisala še en pravljični roman, čisto drugačen in mogoče ga bo kdaj celo objavila. V svojem zadnjem pisalniškem kotičku v edinburškem hotelu Balmoral je na hrbtno stran kipa Hermesa napisala: J. K. Rowling je končala pisanje Harryja Potterja in relikvije smrti v tej sobi (652) 11. januarja 2007.
Po Spieglu povzela A. Z.
|
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 24 Jul 2007 23:27 Naslov sporočila: |
|
|
Odgovori za preteklo desetletje
S slovenskim ljubiteljem Harryja Potterja skozi zadnjo, sedmo knjigo Harry Potter and the Deathly Hallows Pozor, razkriva nekatere skrivnosti iz knjige – Časarju je ljubša knjiga kot film o Potterju
Delo, tor., 24.07.2007
Anže Časar, študent računalništva, je odraščal s čarovniškim junakom. Ko je izšla prva knjiga, je imel devet let, zdaj je torej star devetnajst. Pravzaprav – popravi informacijo – Potter je odraščal s svojimi bralci. Časar je predstavnik spletnega odbora za kakovosten prevod knjige in je eden tistih, ki imajo Potterja v malem prstu. Jasno, da je knjigo kupil med prvimi in jo najbrž med prvimi v Sloveniji tudi prebral. »Pisateljica je obljubila enciklopedijo, veliko stvari je ostalo nepojasnjenih, a ne verjamem, da bo napisala novo zgodbo,« pravi Časar, ki mu ni vseeno, da se je Harryjeva zgodba končala.
Najprej nas seveda zanima, ali je Harry preživel? Ampak ne izdajte vsega.
Najprej je vse kazalo, da bo Harry umrl, že smo ga videli v nekem vmesnem prostoru in času, ko je srečal že mrtvega ravnatelja Albusa Dumbledora, a ta mu je razložil, da še ni mrtev in naj se vrne nazaj. To se je tudi zgodilo in tik pred koncem je Harryju uspelo ubiti Mrlakensteina. Bistvo cele knjige je, da Mrlakensteina ni mogoče ubiti, ker svojo dušo lahko razdeli na sedem delov in jih skrije v razne relikvije. Te dele mora Harry najprej uničiti in o tem govori celotna knjiga.
Torej: srečen konec!
Da, srečen konec, a ne za vse. Umre namreč eden od dvojčkov Fred Weasley, umreta tudi dobra Harryjeva prijatelja Remus Wulf in Fatale Tanga, člana Feniksovega reda iz pete knjige. Pred kratkim sta dobila dojenčka in njuna smrt spominja na smrt Harryjevih staršev. V tem je najbrž tudi nekaj simbolike.
Sta Ron in Hermiona ... par? Kaj pa Harry?
Zadnje poglavje je epilog celotnega dogajanja; avtorica ga prestavi devetnajst let v prihodnost in tam vidimo Harryja, ki je star 36 let in poročen z Ronovo sestro Ginny. Imata tri otroke, sinova in hčer, in vse tri odpravljata na čarovniško akademijo Bradavičarko. Ron in Hermiona sta tudi poročena in tudi na poti s svojimi otroki na isto šolo ...
Kakšen se vam zdi konec serije? Kako bi knjigo ocenili v primerjavi s prejšnjimi deli?
Sam sem pričakoval srečen konec knjižne serije in to se je zgodilo. Konec je bil sicer predvidljiv, je bilo pa vmes nekaj presenetljivih trenutkov, predvsem v zvezi s tem, na kateri strani je Robaus Raws. To je bilo največje vprašanje šeste knjige. Nato se izkaže, da je bil Raws zaljubljen v Harryjevo mamo in na koncu, ko umira, se zagleda v sinove oči, ki ga spominjajo nanjo. Sedma knjiga je precej drugačna od prejšnjih. Vsi dosedanji deli so se dogajali na Bradavičarki, tokrat pa Harry išče horkruce po vsem svetu, na različnih čarobnih mestih, le zadnji je skrit na šoli in tu se tudi razplete vsa zgodba.
Avtorici je Deathly Hallows najljubša knjiga in čudovit način za končanje neke serije. Se strinjate z njo?
Tudi meni je ta knjiga najljubša, v njej so odgovori za vseh deset let. Prejšnje knjige so vprašanja postavljale, ta nanje odgovarja.
Neka bralka iz Anglije je potrebovala 47 minut, da je prebrala 199.900 besed na 607 straneh. Lahko še vi poveste kaj o svojem bralnem tempu?
Ne vem, ali je mogoče tako hitro brati. Sam sem za knjigo potreboval dva dni intenzivnega branja, res pa je, da je angleščina zame tuji jezik. Knjigo sem kupil ob enih zjutraj, jo nesel domov in jo odložil do jutra. Potem pa se je začelo ...
Najbrž ste zadovoljni z razpletom glede slovenskega prevoda?
Prepričan sem, da je tudi naše delo v spletnem odboru za kakovosten prevod precej pripomoglo k temu. Kot nam je znano, je angleška agencija za avtorske pravice založbi MK predlagala ponoven prevod šestega dela, da bo serija enotna in v prevodu istega prevajalca Jakoba Kende. Na prevod sedme knjige bomo sicer čakali dlje, kot smo mislili, a bo zato prevod boljši.
Kaj vam je ljubše, film ali knjiga o Potterju?
Seveda knjiga. Film težko zajame vse podrobnosti, ponuja vizualizacijo, ki sicer v knjigi ni mogoča, ali je to dobro ali slabo, pa je težko reči. Marsikdo gleda samo še filme in knjig ne bere. To je škoda, čeprav filmi postajajo vedno boljši.
Tanja Jaklič
|
|
