| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 31 Jul 2006 10:00 Naslov sporočila: Vpis v srednjo šolo |
 |
|
Selekcija pri vpisu je za šolarja vedno kruta
Sprejeta merila za prehod v srednje šole z omejenim vpisom Nova merila so pravno korektna – Veljala naj bi vsaj tri leta
Pon 31.07.2006
Strokovni svet za splošno izobraževanje je prejšnji četrtek na korespondenčni seji vendarle sprejel merila za prehod v srednje šole z omejenim vpisom. Sprejel je merila, ki jih je pripravil zavod za šolstvo in ki so jih sprva člani sveta zavrnili. Ko je minister svetu očital neodgovornost in jim svetoval, naj le sprejmejo zavodova merila, ki da so še najmanj stresna in dovolj objektivna za vse, so člani sveta z večino (16 glasov za, 8 proti, trije niso glasovali) merila sprejeli. O tem, ali so nova merila res dovolj dobra, koliko časa bodo veljala, pa tudi o drugih aktualnih spremembah v šolstvu, smo se z ministrom za šolstvo pogovarjali tik pred začetkom vladnih počitnic.
Merila so končno sprejeta. Zanje je, ko so bili prvič zavrnjeni, glasovala presenetljiva večina ...
Za zavodov predlog, ki sem ga tudi sam najbolj podpiral, so glasovali tudi tisti člani sveta, ki jih pred časom nisem imenoval v svet. Tega sem zelo vesel.
Se vam res ne zdi sporno, da se merila sprejemajo za nazaj in da tisti učenci, ki bodo v novem šolskem letu obiskovali deveti razred, niso vedeli, da bo za vpis v srednje šole zanje veljal tudi uspeh 7. in 8. razreda?
S pravnega vidika ni v teh merilih nobenih zavor, tudi zakon o gimnazijah jasno določa, da je za napredovanje v srednjo šolo ključen uspeh v zadnjem triletju devetletke. To smo vedeli vsi, ali bi vsaj morali vedeti. Argument, da so se nekateri, ki niso pričakovali takšnih meril, manj učili, pa je, oprostite, za lase privlečen.
Ampak nekateri šolarji bi se morda res zato bolj učili ...
Dvomim. V praksi, se mi zdi, se šolarji ne učijo zaradi meril. Učijo se zaradi znanja.
Zakaj se vam povsem zadnji predlog meril za vpis v srednje šole – sestavili sta ga komisiji za osnovno in za srednjo šolo, pri katerem bi za napredovanje v srednjo šolo učni uspeh v zadnjih treh razredih in pri obveznih predmetih (prvo leto le za deveti razred) štel 65 odstotkov, eksterci 30 odstotkov, šolska tekmovanja pa pet odstotkov – ni zdel primeren?
Oba predloga se konceptualno razlikujeta. Predlog, ki ga omenjate, predvideva več dosežkov pri zunanjem preverjanju znanja. Sporen je tudi zato, ker zakon ne določa selekcijske funkcije ekstercev. V predlogu meril zavoda za šolstvo so eksterci iz materinščine in matematike upoštevani, a le v primeru, ko bi imelo več otrok na spodnji meji enako število točk in če bi se s tem strinjali tudi učenci.
Mar ni nenavadno, da se odgovornost pri vpisu prelaga tudi na učenca?
Šolarji so dejansko dostikrat ubogi. Dandanes jih starši večkrat spreminjajo v nekakšne gladiatorje, ki se »grebejo« za vpisne točke. Domnevno elitne gimnazije so postale družinski statusni simbol. Dostikrat starši narobe ravnamo.
So nova merila sprejeta za eno ali za več let?
Upam, da za vsaj tri leta, čeprav že zdaj vem, da se bo nezadovoljstvo z merili ponovilo tudi naslednje leto, ko nekateri posamezniki ne bodo sprejeti na izbrano šolo v prvem ali drugem krogu. A treba bo spremeniti filozofijo. Prav bi bilo, da o nadaljnjem šolanju učencev in dijakov ne bi več odločali tisti, ki se od njih poslavljajo, ampak tisti, ki jih sprejemajo.
Marsikoga je zmotilo, da so pri fantih kot merilo za napredovanje v srednje šole upoštevali, da so bili ministranti. Mar ni to diskriminatorno do deklet?
To ni bilo merilo, ki sem ga jaz podpisal. Domnevno gre le za en primer gimnazije, ki je to storila (Škofijska klasična gimnazija v Ljubljani, op. a.). Izbrala je merilo, ki je na tej šoli s posebno populacijo šolarjev legitimen. Nekateri pa so iz tega poskušali narediti nacionalni problem. Iz tega res ne smemo delati cirkusa. Zaradi tega ne gre rušiti sistema meril. Sicer pa, mnogokje so tudi dekleta ministrantke …
Vas ne skrbi, da imajo dekleta boljši uspeh od fantov?
Ne, problem je le v tem, ko uspešnost v spričevalu vpliva na nadaljni vpis. Primer: na neko fakulteto, denimo, se lahko vpišejo le uspešnejši pri splošnih predmetih. A vprašanje je, ali so izbrani tisti z najboljšimi sposobnostmi za določeno smer. Zaradi tega sprejemni izpiti na posameznih fakultetah niso zanemarljiva ideja. Znano pa seveda je, da so dekleta med odraščanjem bolj marljiva in imajo boljše ocene. Zato morajo biti merila prehoda kar se da široka in celovita.
Prejšnji teden ste na vladi sprejeli sveženj novel zakonov. Kakose bo z njimi šolski sistem izboljšal?
Novela zakona o gimnazijah sicer ne spreminja zasnove programov (to se bo spremenilo s prenovio gimnazij), ampak bo dijake bolj ščitila pri pravicah (denimo pri ugovorih na ocene). Po tej noveli bo lahko dijak, ki bo v šoli kaznovan, kazen »odslužil« tudi na alternativen način, recimo z dobrodelnim delom. Po noveli zakona naj bi dijaki s posebnimi potrebami lahko večkrat ponavljali letnik. Spreminjamo tudi zakon o otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami; manj bo komisij, a bodo te bolj profesionalne, na novo se določajo pristojnosti ipd.
Večja novost je tudi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje inizobraževanja. Predvsem drugačno imenovanje ravnateljev in sestava svetov šol in vrtcev. Bo vloga učitelja pri imenovanju ravnatelja res manjša in kakšenvpliv bo imelo vaše poslej neobvezujoče mnenje pri imenovanju posameznega ravnatelja?
Dajal bom mnenje, a svetu šole ga ne bo treba upoštevati. To se mi ne zdi sporno. Celo pričakoval sem, da bo največji šolski sindikat (Sviz) to odločitev sprejel z odobravanjem, saj bo moja vloga pri imenovanju bistveno manjša. Če sem do zdaj rekel, da nek ravnatelj to ne more biti več, je obveljala moja beseda. Po novem bo imel svet zavoda pri tem večjo moč, zato pa tudi želim, da so člani sveta šol uravnoteženi (po trije predstavniki lokalne skupnosti, staršev in učiteljev, prej pet učiteljev, op. a.). Zdaj prenašamo več avtonomije na šole, kar ne pomeni, da se izmikam odgovornosti. Želim, da vsi v šolah bolj odgovorno ravnajo in da ne čakajo le mojih navodil in šolskih okrožnic. Naj imajo v šolah učitelji in ravnatelji več pobude. Poudarjam, da imajo učitelji veliko vlogo v učiteljskih zborih in aktivih pri strokovnem delu, na ravni sveta šole, kjer se odloča o upravljalskih zadevah, pa učitelji delijo oblast še z drugimi, ustanovitelji in starši.
Pravilnik o potrjevanju učbenikov pa že velja. Že veste, kako se učitelji odločajo o uporabi delovnih zvezkih, ki se po novem ne potrjujejo več in jih učitelji izbirajo po svoji presoji?
To bo verjetno znano septembra, oktobra. Ne pričakujem večjih sprememb. Učitelji so navajeni na določene delovne zvezke in znajo presoditi, kdaj je delovni zvezek potreben in kdaj ne. S pravilnikom smo imeli v mislih starše, da ne bi po nepotrebnem zapravljali denarja za delovne zvezke, ki so ostajali prazni. Ni razloga, da učitelji ne bi še naprej izbirali dobrih delovnih zvezkov.
 Kaj menite o nekaterih ministrovih izjavah, devetošolci?
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 08 Okt 2006 11:43 Naslov sporočila: Merila za vpis v srednjo šolo |
|
|
Nestrinjanje z merili za vpis v srednje šole
Sob 07.10.2006
Delo, 2. oktobra
»To!« je vzkliknil moj 14-letni sin, ko je prebral prispevek Žive Drol Novak, objavljenem 2.10.2006 v rubriki Šolstvo. Štirinajstletniku je bilo v trenutku jasno, kaj je prav in kaj ne. Tega ni moč trditi za tiste, ki so botrovali sprejetju meril za vpis v srednje šole, kot so predvidena za leto 2007/2008.
Starši smo že za merila, ki so veljala letos, opozarjali, da so preveč radikalna sprememba glede na prejšnja merila. V otrokov vsakdanjik so prinesla noro dirko za točke na državnih tekmovanjih. Napovedali smo, da se niti z vsemi možnimi točkami iz rednega učnega procesa ne bo mogoče vpisati na nekatere gimnazije, in to se je tudi zgodilo. Delež točk, ki so ga prinašala tekmovanja, je bil prevelik glede na delež točk iz rednega učnega procesa. Učenec je racionalno ravnal, če se je pripravljal za tekmovanja namesto za redni pouk, saj je kvalifikacija na tekmovanju bogato pretehtala slabšo oceno pri rednem pouku. Poklicni svetovalci na osnovnih šolah so bili zmedeni glede vpisov, saj niso znali opravljati svojega dela: niso vedeli, kako se bo prejšnjih 120 + 10 točk preslikavalo v letošnjih 70 + 15 točk. Otroci v 8. razredu so že hodili po tekmovanjih, da so nabirali prakso za bitko za točke v 9. razredu.
Nato se že drugič v dveh letih zgodi diametralni zasuk šolske politike in tekmovanja gredo čez noč v smeti. Ne samo to! Retroaktivno naj bi naši otroci plačevali grehe za prilagajanje sistemu točkovanja za 2006/2007, saj so zaradi tekmovalne obsedenosti dobili kakšno slabšo oceno pri manj pomembnih predmetih, kar jih po merilih za 2007/2008 lahko stane vpisa v želeno srednjo šolo. In tvorcem meril za 2007/2008 je znova uspelo zmesti šolske svetovalce – niti slučajno ne bodo znali svetovati otrokom in staršem glede preslikave 70 + 15 točk v bodočih 190 točk. Že razumem, da se ob menjavi vlade že zaradi prestiža zamenjajo razne vrste politike, ampak isti vladi takih eksperimentov z našimi otroki res ni treba početi dvakrat.
Tako kot mnogi drugi starši tudi sam odločno nasprotujem novim merilom, ki so zaradi elementa retroaktivnosti pravno nična. Merila sama po sebi (če izvzamemo absurd, da npr. nemerljiva ali subjektivno merljiva ocena iz likovnega pouka šteje enako kot objektivno merljiva ocena iz matematike) niti niso tako slaba, saj vnašajo mirnejše kvalificiranje kot lanska tekmovalnost. A uvedena morajo biti postopno. Vsako naslednje leto se lahko upošteva za eno leto daljši interval, merilo za vpis 2007/2008 pa sme upoštevati samo ocene iz šolskega leta 2006/2007.
Odgovor Jane Kostrić z MŠŠ v Pismih bralcev 3.10. pa državljane v najboljših letih spominja na pravila, s katerimi nas je med služenjem vojaškega roka hotela držati v šahu rajnka JLA: »Veljajo Pravila službe, če ni drugače določeno.« Kostrićeva interpretira, da »Zakon o gimnazijah določa, da merila za vpis v srednje šole LAHKO vključujejo predvsem ocene iz zadnjega triletja.« Ta fraza hkrati nedvoumno pomeni, da jih LAHKO tudi NE vključujejo, kar je ministrstvo lastnoročno prakticiralo ravno letos brez kakršnih koli moralnih zadržkov.
V resnici Kostrićeva sploh ni pravilno citirala tega zakona. V 15. členu zakona piše ZLASTI in ne LAHKO, uporabljena pa je beseda USPEHI in ne OCENE. Poleg besede »uspehi« je še posebej beseda »zlasti« zelo elastična. Pomeni, da se za merila lahko po nekem ključu uporabijo tudi uspehi celotne devetletke, lahko pa tudi samo uspehi iz zadnjega letnika, ki je sestavni del tretjega obdobja. Oboje formalno zadosti zakonu. Ne – ta zakon gotovo ni determinističen. Poskusi uporabe retroaktivnosti za merila 2007/2008 pa so ob praksi meril za 2006/2007 zloraba nenatančnega, večumnega zakonskega besedila.
Otroci, ki med svojim šolanjem ne bodo deležni reda logično urejene in pravne države, ga tudi v svojem aktivnem profesionalnem obdobju ne bodo znali ustvarjati.
Tom Erjavec, Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Mimobežnik
Pridružen/-a: 01.09. 2006, 11:27
Prispevkov: 38
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Mimobežnik
Pridružen/-a: 01.09. 2006, 11:27
Prispevkov: 38
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 11 Okt 2006 16:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Ne.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
keka
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 19:58
Prispevkov: 37
|
| Objavljeno: 05 Nov 2006 23:10 Naslov sporočila: |
|
|
| fajn se je treba učit v OŠ in sproti delat ker drugače v SŠ pogoriš :S
|
|
| Nazaj na vrh |
|
žabica
Pridružen/-a: 04.02. 2007, 14:18
Prispevkov: 135
|
|
| Nazaj na vrh |
|
manca
Pridružen/-a: 01.04. 2006, 21:15
Prispevkov: 8
|
|
| Nazaj na vrh |
|
einshtee**
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 18:03
Prispevkov: 30
|
| Objavljeno: 30 Jun 2007 21:11 Naslov sporočila: |
|
|
Ja velik jih gre na Vič.
Eni gremo na Poljane x)
|
|
| Nazaj na vrh |
|
nikica
Pridružen/-a: 16.03. 2007, 11:37
Prispevkov: 1
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Si prebral?
