| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Učitelj
Gost
|
 Objavljeno: 21 Apr 2006 18:15 Naslov sporočila: Ljudsko slovstvo |
 |
|
DELA 
Dela delimo časovno predvsem na dvoje obdobij--na zgodnji in visoki srednji vek, in pa na pozni srednji vek. V prvem obdobju prevladujejo v pesništvu balade, v drugem romance. Razliko si lahko pojasnimi z drugačnimi razmerami. Balade so nastajale še v strožjih, preprostejših razmerah zgodnjega in visokega veka, ko je človek doživljal predvsem nemoč, krutost socialnega razrada in neizbežnost usode. V romancah pa se že kaže doba, ko so začeli prevladovati večja življenska sproščenost, racionalizem in optimizem. Pripovedna proza zaostaja za baladami in romancami, saj je večinoma fragmentarna.
Balade zgodnjega in visokega veka
Že v zgodnjem srednjem veku so začeli nastajati zametki za nekatere najboljše balade srednjeveškega ljudskega slovstva, vendar so se do kraja razvile šele v visokem srednjem veku, po 1200. Ločimo dve vrsti balad: ženske in moške. Ženske so balade, v katerih se opeva usoda žensk, deklet in vdov v sočutno socialni podobi. Prevladuje otožnost, čustvena razbolenost in žalost nad težkimi socialnimi razmerami ali kruto usodo. Moške balade opevajo ljubezenske pripetljaje večinoma v tragični luči, s smislom za krutost življenja in upode, večinoma brez sočutnega tona, zato pa z mračno filozofijo o življenju, takšnem, kakšno je. Ženske balade so romantične, moške pa realistične.
Med ženske balade spadajo:
Desetnica
Sirota Jerica
Lepa Vida
Zarika in Sončica
Gospod Baroda
Kresnice
Med moške pa:
Trdoglav in Marjetica
Mlada Zora
Rošlin in Verjanko
Žlahtna gospa zakolje majerici sinka
V ženskih baladah se prepletajo bajeslovni in tuji motivi z orisom socialnih razmer iz patriarharnega plemskega ali zgodnjefevdalnega okolja, pa tudi iz visokega fevdalizma. Prevladujeta humanistično občutje in trpek fatalizem.
Moške baladepa segajo z motivi morda še v bajeslovje ali pa v znane evropske novelistične snovi. Obravnavajo pustolovske in ljubezenske motive, kjer imajoodločilno vlogo moški ali zle žene. Snov se razplete običajno tragično in kruto. Vse to prikazuje pesnik ne z izrazitim sočutjem, ampak s smislomz a krute, zvite ali moralno pomembne poteze življenja v njegovi socialni in biološki nujnosti. Za vse balade zgodnjega in visokega srednjega veka je značilno, da se v snovi in idejah omejujejo na zasebno , družinsko in domače obdobje, nikjer pa ne posežejo v
zgodovisko, širše družbeno in državno dogajanje. Zato v njih ni zgodovinskih oseb, ne stvarnih družbenih, državnih ali verskih problemov srednjega veka. Te balade kažejo torej na dobo, ko so bili pevci slovenskih ustnih pesmi ločeni od zgodovinskega dogajanja takratne Evrope, živeč z ljudstvom, ki je bilo trdno vključeno v fevdalno družbo, obenem pa ločeno od njenih političnih, socialnih in verskih vrhov.
Romance poznega srednjega veka
Po 1400 je v slovenskem ljudskem slovstvu nastal novi tip pesmi. Imenujemo jo romanca, ker se razlikuje od balad zgodnjega in visokega veka. Razlika je socialna in idejna, pa tudi estetska. Medtem ko so bile balade tragično brezizhodne, so romance vedrejše, optimistične ali celo igrive. Predvsem niso več omejen na domače in družiske probleme, ampak posegajo iz ljudskega okolja v širši svet politike, vojn, plemstva, odnosov med sloji in razredi. Razlog za to je spremenjena doba 15. In 16.st., ko so se vneli razredni boji med kmeti in fevdalci; turški napadi so potegnili tudi kmeta v aktualno vojno dogajanje, moralno so ga prebudili, vzdignili zoper gospodo in s tem združili in mu dali prej neznano samozavest. Zato se zdaj pojavijo v ljudskih pesmih znane zgodovinske osebe. Med njimi sta glavna kraljevič Marko in kralj Matjaž. Tretja zgodovinska osebnost je bil Krištof Lamberg, kranjski plemitaš, ki se je boril za Habsburžane zoper celjske čete; te je vodil češki najemnik Jan Vitovec. Simpatija ljudstva do Krištofa Lamberga se da razložiti z odporom zoper plenilske fevdalne spopade, v katerih je ljudstvo najbolj trpelo. Četrta zgodovinska osebnost je bil deželni glavar Adam Ravbar.
Snov je precej širša od zgodnje in visokosrednjeveških. S tem v zvezi so tudi elementi viteštva, ki se pojavijo v novih romancah. V zvezi so z obnovljenim zanimanjem za viteštvo proti koncu 15. stoletja, kot ga najdemo v številnih evropskih državah. V tem znamenju se kaže že vpliv neve dobe na slovenstvo poznosrednjeveštvo slovstvo, saj je šla obnova viteštva vzporedno s širjenjem novega posvetnega, renesančnega duha. V slovensko ljudsko pesem torej že prodira duh nove dobe. V primeru s prejšnjo epiko pa je umetniška vrednost romane poznega srednjega veka manjša. Manjkajo jim čustvena prvinskost, tragičnost in himanost.
V romancah poznega srednjega veka najdemo tudi starejše motive, ki segajo morda še v predfevdalno dobo ali pa v čas Saracenov. Vendar so že predelani v skladu z duhom poznega srednjega veka in celo novih, renesančnih predstav.
Med najvažnejše pesnitve tega časa sodijo:
Kralj Matjaž in Alenčica
Kralj Matjaž v turški ječi
Alenčica
sestra Gregčeva
Pegam in Lambergar
Ravbar
Neusmiljena gospoda
Precej večjega pomena od romanc so pripovedke, ki so nastale v poznem srednjem veku. Največ jih je o kralju Matjažu, o njegovem življenju v skalni votlini in prihodnji vrnitvi. Vendar so fragmentarne in neizdelane.
S koncem poznega veka se doba srednjeveške ljudske pesmi v glavnem konča. Njena epika se je izčrpala. 17. stoletje je doba epigonstva. Pač pa se je namesto srednjeveškega epskega in lirskega pesništva, ki se razen nabožnih pesmih ni ohranilo, v tem času razvilo se je razvilo novo pesništvo, ki se v glavnem omejuje na liriko.
Nov pomen je dobilo ljudsko pesništvo v predromantiki in romantiki, ko so ga zbiralci začeli zapisovati, zbirati in obljavljati; obenem je močno vplivalona razvoj preromantičnega in romantičnega pesništva. Slovenska poezija in proza 19.st. se je deloma naslonila na ljudsko pripovedno pesem srednjega veka. Iz nje je črpala motiviko, obliko, duha humanizma in demokratičnosti, pa tudi elegičnega fatalizma.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Učitelj
Gost
|
| Objavljeno: 21 Apr 2006 18:18 Naslov sporočila: Vsebina nekaterih ljudskih pesmi |
|
|
Balade zgodnjega in visokega srednjega veka
• Desetnica: to je balada, ki s svojo motiviko sega morda še v socialne razmere praslovenske dobe, ko je obstajal običaj, da je morala deseta hči za daritveno žetev ali po svetu. Ta motiv je v baladi prestavljen v srednjeveško okolje, desetnica je graščinska hči. Potem ko ji zlati prstan v pogači odloči usodo, se napoti po svetu… V baladi nastopajo samo žene, osrednji problem je usoda ženske v družbi, ki jo podreja krutim, neizprosnim zakonom…
• Sirota Jerica: poje o deklici, ki jo mačeha muči in zatira, zato se zateče na grob k materi. Ko ji glas iz groba svetuje, naj se vrne domov, od žalosti umre. Tudi tu je središče usoda brezmočnih, brezpravnih žensk. Izhoda ni, balada se konča fatalično…
• Lepa Vida: Najprej je balada pela o materi, ki ji je zbolel otrok; “zamorec” na ladji ji ponudi zdravilo, da bi jo ugrabil; ko Vida spozna naklep, skoči iz ladje v morje in utone. Motiv je povezan s arabskimi pirati, ki so ob koncu srednjega veka plenili po Sredozemlju. Dr.Prešeren je naredil priredbo Lepe Vide. Lepa Vida je omožena s starcem, trpi zaradi nesrečnega življenja, ko ji pa “zamorec” ponudi boljše življenje, sprejme. Postane španska kraljica na nekem dvoru. Vendar se ji toži po domačem kraju. Tudi ta balada obravnava žensko usodo, fatilizem, humanost ter elegičnost.
• Zarika in Sončica: Dogaja se v romanski deželi; sestri Zariko in Sončico ugrabi turški car in španski kralj; Zarika dobi za sužnjo Sončico, ne da bi jo spoznala; iz ljubosumnosti ji da strupa, ko pa sestra umira, spozna, kaj je storila, in še sama umre. Snov je enaka vsem drugim usoda ženske v srednjem veku.
• Gospod Baroda: po snovi dokaj stara balada, šele pozneje pa so jo prestavili v čas beneških vojn. Sega morda še v zgodnji fevdalizem, saj opeva smrt viteza, ki je pustil doma vdovo in nedorasle otroke. Humanizem se prepleta s fatalizmom.
• Kresnice: balada ima morda bajeslovno osnovo v bajki o sončnem kralju, ki je prišel na svet po človeško nevesto. Vendar je ta snov spremenjena v pravljico iz fevdalnega okolja. Kraljevič sliši petje deklet, ki praznujejo kres; med njimi si izbere tisto, katera ima najtežjo usodo, a je najboljša in najskromnejša. Motiv je spet zvezan z usodo dekleta v težkem socialnem okolju, samo da je s pomočjo pravljičnih sestavin razrešen optimistično.
To so bile ženske balade, v katerih se prepletajo bajeslovni in tuji motivi z orisom socialnih razmer iz patriarhalnega plemskega ali zgodnjefevdalnega okolja, pa tudi iz visokega fevdalizma. Prevladujeta humanistično občutje in fatalizem.
Precej drugačne so moške balade, saj te balade segajo z motivi morda še v bajeslovje ali pa v znane evropske novelistične snovi. Obravnavajo pustolovske in ljubezenske motive, kjer imajo odločilno vlogo moški ali zle ženske. Snov se običajno razplete tragično in kruto.
Trdoglav in Marjetica: morda se naslanja na staro bajko o boginji pomladi, ki jo ugrabi podzemni demon, nato pa jo reši bog sonca. Snov je dobila v tej visokosrednjeveški baladi pravljične poteze, obenem pa je prestavljena v fevdalno viteško okolje. Balada je pustolovsko ljubezenska s pravljičnimi elementi.
Mlada Zora: balada ima za snov najbrž orientalsko novelo o nezvesti Salomonovi ženi, ki je zbežala z drugim. V baladi je snov postavljena v viteško okolje srednjeveške Evrope. Zora je grofovska hči, njen ugrabitelj kraljevič. Pomemben je za zaplet zgodbe je pravljičen koren-lečen; s tem se Zora napravi mrtvo, da jo lahko kraljevič ugrabi. Glavno vlogo igrajo naključje, usoda in nasilje.
Rošlin in Verjanko: najpomembnejša moška balada, imena junakov kažejo, da izvirajo iz romanskih dežel. Vidna je zveza s grškim mitom o Orestu, ki je ubil mater in njenega ljubimca, da bi maščeval očetovo smrt. Rošlin ubije Verjankovega očeta in brata, nato se poroči z njegovo matero. Ta zasnuje nov umor Verjanko naj umre, da se bo mati z ljubimcem polastila njegovega deleža. Toda Verjanko zve za naklep in ubije Rošlina, materi pa prinese njegovo kri. Motiv v baladi je prikazan brez moralnih problemov, zato pa s smislom za krutost in protislovnost življenja po načelu “zob za zob, glavo za glavo”.
Žlahtna gospa zakolje majerici sinka: snov je zelo podobna Rošlinu in Verjankotu, s to razliko, da v baladi nastopaja drugačne osebe.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Gost
|
| Objavljeno: 22 Apr 2006 21:38 Naslov sporočila: Josip |
|
|
| Kva pa Tito??? A ni on tud žveu dolg nazaj????
|
|
| Nazaj na vrh |
|
judge dredd
Pridružen/-a: 19.04. 2006, 21:45
Prispevkov: 11
Kraj: vuko******
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Učitelj
Gost
|
| Objavljeno: 23 Apr 2006 22:50 Naslov sporočila: Razlika |
|
|
Bajka:
bajka -e ž (a)
1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih
bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke
2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in
dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska
domišljija nešteto bajk
3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina:
ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih
bajk; to so prazne bajke
• knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
Bajka ali mit (gr) je zgodba, ki zavzemava pri vseh narodih prvo mesto v pripovedništvu. Nastala je v poganski dobi. Pripoveduje o dejanjih bogov, polbogov, duhov in božanskih herojih ali junakih.Poganom so veljale za versko resnico, to pomeni, da govorijo miti o nečem realnem, resničnem, kar se je zgodilo zunaj realne časnosti .
Slovenci smo poznali predvsem nižja božanstva:
KRESNIK, ČAROVNIK, ki se lahko napravi nevidnega in rad pomaga ljudem.
KURENT je veseljak; hodi po svetu in razveseljuje ljudi.
VILE ALI NIMFE so bile lepe deklice, ki so prebivale v gorah, vodah in gozdovih ter pomagale ljudem v stiskah.
ROJENICE ali SOJENICE so določale novorojencem življenjsko usodo.
VEDOMEC je hudobno božanstvo, ki preganja ljudi ponoči.
MORA jih tlači v spanju, da ne morejo dihati.
VOLKODLAK je pošast v človeški podobi, napada ljudi in jim pije kri.
POVODNI MOŽ prebiva v vodi in ugrablja ljudi.
ŠKRATJE ljudem nagajajo.
PSOGLAVCI preganjajo ljudi.
Vemo, da so stari Slovani verovali v bogove ( Perun, Svarog, Dažbog, Veles, Svetovit, Triglav itn.),
http://www.sanje.si/knjigarna/zlatorog.html
Besedilo je pripovedka, ki je kratka ljudska (ustna) pripoved. Prikazuje na pol resnični svet, ki je povezan z določenimi kraji, osebami in časom. Njeni dogodki so lahko tudi pravljični, konec pa je ponavadi mračnejši. Ločimo zgodovinske in razlagalne pripovedke.
Zgodovinske pripovedke nas popeljejo v zgodovinsko dogajanje, ki pa je domišljijsko preoblikovano. Pri nas so znane zgodovinske pripovedke o kralju Matjažu in pa o kralju Matjažu in Alenčici. O kralju Matjažu so se na Slovenskem napletle različne zgodbe. Najbolj je razširjena ta, ki govori, da počiva v skalnati duplini na gori Peci. Kralj Matjaž je spodbudil več slovenskih pisateljev, da so ga v svojih književnih delih preoblikovali po svoje.
Ljudsko pripovedništvo pozna poleg pripovedk še pravljice, bajke, basni in legende.
http://www.otroci.org/pravljice/slovenske.html
http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=69
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Učitelj
Gost
|
| Objavljeno: 23 Apr 2006 22:55 Naslov sporočila: Ljudsko pripovedništvo |
|
|
Pripovedna proza
Ljudsko pripovedno prozo delimo danes na pravljice, legende, bajke, pripovedke, pa še zagovore in predgovore. Bajke so v slovenskem srednjeveškem ljudskem slovstvu bile zelo redke, ker je bilo bajeslovje starih Slovencev slabo razvito, poleg tega se je pa v krščansko dobo ohranilo samo z redkimi sestavinami. Morda spadajo med bajke zgodbe o vesoljnem potopu, o nastanku sveta in Kurentu, vendar ni jasno, če ne gre za pravljične motive. Legende so nastajale na osnovi mednarodnega krščanskega legendarnega blaga, ki je prihajalo med Slovence od pokristjanjenja naprej. Vplivalo je prek pridig in stenskih fresk, ob katerih so ljudski pesniki dobili marsikatero motivno spodbudo. Prav tako so prihajale b slovensko ljudsko slovstvo pravljice, ki so bile mednarodnega izvora in pomena. Niti legende niti pravljice niso na Slovenskem dobile izrazito svojevrstnega pečata, pač pa so ohranile svoj obči pomen. Izvirnejše so pripovedke z bajeslovno, legendarno, junaško ali razlagalno vsebino, saj se navezujejo na določeni čas in kraj, razmere in običaje. S tem so lahko postale značilnejše in izvirnejše. Cvetele so zlasti v visokem in poznem starem veku.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Scherzo
Pridružen/-a: 24.01. 2007, 16:57
Prispevkov: 2
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 24 Jan 2007 17:10 Naslov sporočila: Re: Ljudsko pripovedništvo |
|
|
Eno vprašanje. Lani smo na izpitu iz slovenske književnosti dobili vprašanje "Predkrščansko ljudsko slovstvo".
Glede na to, da je bila večina ljudskega slovstva ustvarjena šele kasneje, me zanima, kaj bi se dalo napisati pri predkrščanskem? Če se ne motim, so vsa dela, ki ste jih našteli, iz krščanskega časa.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1818
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 25 Jan 2007 00:06 Naslov sporočila: Re: Vprašanje |
|
|
| judge dredd je napisal/a: |
kako naj ločimo med emmmmmm ljudsko pravljico, pripovedjo in bajko? Mislim kaj je razlika?
hvala vnaprej  |
Vsaka ima svoje značilnosti (glej malce naprej). Si mislil na razliko med ljudsko pravljico in ljudsko pripovedko? Ena od razlik je glede časa, kraja in književnih oseb. Pripovedki lahko določimo kraj in čas dogajanja, vsaj približno, ljudska pravljica pa se običajno začenja z nekoč in nekje, za sedmimi gorami in sedmimi vodami, npr. Na primer ljudska pripovedka je Peter Klepec, ki se je rodil v čabru. Za bajko pa so značilna tudi božanstva, polbogovi, nižja božanstva, ki jih v lj. pravljici in lj. pripovedki ne najdemo. Bo dovolj 
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1818
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 25 Jan 2007 00:16 Naslov sporočila: Re: Ljudsko pripovedništvo |
|
|
| Scherzo je napisal/a: |
Eno vprašanje. Lani smo na izpitu iz slovenske književnosti dobili vprašanje "Predkrščansko ljudsko slovstvo".
Glede na to, da je bila večina ljudskega slovstva ustvarjena šele kasneje, me zanima, kaj bi se dalo napisati pri predkrščanskem? Če se ne motim, so vsa dela, ki ste jih našteli, iz krščanskega časa. |
Na primer: čistih bajk Slovani sicer nimamo, ohranili pa so se nam sledovi našega bajeslovja v imenih bogov: Triglav, Daždbog, Svetovit, Morana, Perun idr., nadalje bajeslovni motivi v pripovedkah, ljudskih pesmih in običajih, v zagovorih in vražah. Taki ostanki prvotnega/predkrščanskega bajeslovja so pripovedke o kresnikih, vilah, rusalkah, povodnem možu, sojenicah in rojenicah, o zmajih, škratih, žalih-ženah, o Zlatorogu in Kurentu... To je bilo prej, zapisano je bilo seveda kasneje (Trubar ), ta pa s primesmi "krščanskega časa". Sem bil dovolj jasen
|
|
| Nazaj na vrh |
|
Scherzo
Pridružen/-a: 24.01. 2007, 16:57
Prispevkov: 2
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
