Ucitelj Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24 Prispevkov: 1810 Kraj: Dob pri Domžalah
|
Objavljeno: 24 Jan 2007 00:28 Naslov sporočila: Trubar in evro |
|
|
Evro slavi moža iz Derendingena
Sre 24.01.2007
Da imajo nacionalno zaznamovane hrbtne strani evrskih kovancev evropsko povezovalni (in prepoznavalni) smisel, dokazuje članek, ki je takoj po novoletnih praznikih izšel v Stuttgarten Zeitung. V rubriki Portret tedna in z nadnaslovom Primož Trubar – novi simbol Slovenije v Evropi ga je podpisal Andreas Geldner. Naslov članka je takšen kot zgoraj. V prevodu izpuščamo osnovna biografska dejstva, ki naj bi jih Slovenci pač poznali.
Le kako se lahko zgodi, da se pojavi neki duhovnik iz Uracha in Derendingena pri Tübingenu na najnovejšem evrokovancu, ki je od 1. januarja v obtoku slovenskih evrokovancev? Morda pa je bolje vprašati: kako je Primož Trubar z Rašice na Dolenjskem postal Primus Truber? Evropa je med seboj vsekakor bolj povezana, kot mislimo.
(...) Primoža Trubarja, ki deluje s svojo dolgo kodrasto brado kot pristni nekdanji učenjak, lahko tako rekoč imenujemo slovenski Luter. Slovenija je postala zaradi protireformacije ponovno katoliška, ustvarjena slovenska pisava Primoža Trubarja pa je ostala. Svoje sledi je Trubar pustil tudi v Nemčiji. Od leta 1553 do 1561 je evangelijsko občino Kempten vodil skozi razburkani čas in deželo spet preusmeril k luteranstvu. Končno so ga vsi sprejeli za adaptiranega Švaba. To ne velja le zaradi tega, ker je z neprestano marljivostjo v Urachu dajal v tisk biblije, pesmarice, traktate in postile. Poleg tega je bil dvajset let, kar je bilo v njegovem življenju, do njegove smrti leta 1586, najdaljše obdobje, župnik Gallusove cerkve v Derendingenu pri Tübingenu. Tam so Slovenci iz nekdanje socialistične republike Jugoslavije svojemu očetu slovenskega jezika postavili spominsko ploščo. Ta kraj Slovenci večkrat obiskujejo. Tudi Bad Urach mu je 1986. leta v spomin na nekdanje zasluge v tem mestu poklonil bronasti kip.
Hudomušno lahko rečemo, da je Trubar prispeval tudi k temu, da imamo – ironično – Slovence za balkanske Švabe, čeprav te nepravilne geografske opredelitve ne marajo. Končno so bili Slovenci v glavnem povezani z Avstrijo. Po Trubarju osnovana književna kultura slovenskega jezika ni bila za zmagovalne katolike nikoli več vprašljiva. Čeprav so protestanti v Sloveniji v manjšini, je pičlo stoletje evangelijskega vpliva (prosto po tezi Maxa Webra o etiki dela) deželo gotovo pripeljalo do treznega duha. Kako bi sicer mogla Slovenija kot prva pristopna dežela prisvojiti evropske kriterije? Nekoliko je torej novi slovenski evro tudi majhen košček Wüttemberga.
P. K.
|
|