Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 04 Jan 2007 00:51 Naslov sporočila: Evro ali euro |
 |
|
Tolarju v slovo
Sre 03.01.2007
Za spomin sem si shranila petstototaka, dvobarvni tolarski kovanec, kakršnih prej skoraj ni bilo v obtoku, zadnje decembrske dni pa ti ga je med drobižem vrnil vsak drugi prodajalec zelenjave. Moj je skoraj prazen: poleg vrednosti je na njem zapisano samo še Republika Slovenija 2003, na hrbtni strani Evropsko leto invalidov 2003 in šele zdaj vidim, da ga krasi zelo minimalističen stiliziran znak, ki spominja na stopnici. Petstotaki iz drugih serij so najbrž drugačni, a zdaj je za sentimentalnost do tolarja skoraj prepozno. Zaradi njega se bom vedno spomnila na Ivano Kobilco, ki se prav piše brez i, ne pa kot kobilica, in svojega začetnega odpora do takšnega starinskega imena.
Ker sem šestnajst let starejša, mi ga bo malce žal, a kljub temu dobrodošel evro. Euro pa ni naš, čeprav čisto sveže slovenske držim v rokah. Slaba šala, napaka ali gnili kompromis? Strinjam se, da takšna zmeda zahteva pojasnilo.
V slovenščini velja pravilo, pa katerem večino prevzetih besed, ki postanejo naše vsakdanje spremljevalke, zapišemo fonetično, kot jih izgovorimo. Tako zapisujemo tudi imena za tuje (in zdaj svoje) denarne enote: denimo funt, dolar, jen, krona, švicarski frank in evro. Kot del Evropske unije pa je Slovenija poleg enotnega monetarnega sistema sprejela tudi upoštevanje skupnih pravnih določil in je pred podpisom skupne evropske ustave potrdila sklep finančnih ministrov unije o obveznem poenotenju pisave evropske valute z euro. Primer je pred dobrima dvema letoma razvnel polemike in nasprotovanja, zadeva pa se je končala z zagotovili slovenskih politikov, da se je naša država obvezala, da bo uporabljala zapis z ujem samo v tistih slovenskih (?) besedilih, ki bodo namenjena formalnopravnemu sporazumevanju z evropskimi institucijami. In pri poenotenem evropskem zapisu valute na na svojem evrskem denarju. A medtem ko naši pogajalci očitno niso imeli v rokah dovolj močnih argumentov, je Evropa Grkom, ki ne pišejo v latinici, na denarju priznala izjemo. Grške evre spoznamo po zapisu EYPΩ.
Mi pa se bomo morali navaditi na plačevanje s kovanim Trubarjem za en evro, na katerem piše 1 EURO, in dvakrat močnejšim Prešernom z napisom 2 EURO. Ker pa sta denarna menjava in pravopis dovolj vsaksebi, bomo v pisanih besedilih preštevali evre, trdnost pripisovali evrskim bankovcem, stanovanja kupovali za stotisoče evrov in časopis za 0,80 (desetin) evra.
Namesto stotinov bomo v besedilih preštevali cente, na kovancih pa bomo tudi pri več kot enem centu v rokah vrteli nemnožinsko obliko, na primer 50 EUROCENT.
Tisti, ki so že v tolarskem obdobju slabo ločili poimenovanje valute od kratičnega zapisa zanjo in so mislili, da so Ljubljanskim kinematografom še tik pred zdajci plačali za kino 1186 sitov, si bodo za nazaj zapomnili, da je bila mednarodno dogovorjena oznaka za tolarje, ki se je uporabljala v finančnem prometu in bančništvu, SIT in se ni sklanjala. Podobno nesklonljivo bo zdaj na kinovstopnici zapisana cena 4,95 EUR, še verjetneje pa 5 EUR, v vsakdanjem govoru, pisanih besedilih in pogajanih za plačo pa bomo po nespornih pravopisnih pravilih uporabljali evre. Zato najbrž tudi ni naključje, da nam denarni Trubar, s katerega se sveti 1 EURO, namigne, da je pomembno »stati in obstati«.
Julijana Bavčar
|
|
