Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 04 Jan 2007 00:47 Naslov sporočila: Umrl je prevajalec František Benhart |
 |
|
Umrl je prevajalec František Benhart
Po njegovi zaslugi je v češčini izšlo kar 70 naslovov slovenske literature
Čet 04.01.2007
Petindvajstega decembra je v Pragi umrl eden najbolj zagnanih prevajalcev slovenske literature, kar smo jih premogli, František Benhart. V zadnjih 150 letih je bilo na Češkem izdanih več kot 260 knjižnih prevodov iz slovenščine, Benhart jih je od tega podpisal kar 70. K temu je treba prišteti še vrsto njegovih revijalno objavljenih prevodov proze, esejev, poezije, radijskih iger in preostalega ter vrsto kritiških in esejističnih zapisov o slovenski literaturi.
František Benhart se je rodil leta 1924 v Podkarpatski Rusiji (danes Ukrajina), kjer je oče delal pri železnici. Njegova zveza s Slovenijo se je začela leta 1939, ko je štirinajstleten z družino iz Rusije čez Slovenijo bežal v Prago. Od vseh izrazov solidarnosti, ki so jih bili deležni pregnanci na svoji odisejadi, ga je toplina Mariborčanov najbolj ganila, zato si je prisegel, da se bo vrnil v Slovenijo. To se je potem zgodilo leta 1946, ko je kot študent slavistike obiskal Ljubljano.
Leta 1949 je diplomiral na Karlovi univerzi v Pragi, nato je delal kot urednik pri založbah in literarnih revijah, v zadnjih desetletjih se je posvečal skoraj izključno prevajanju slovenske literature in kritiškemu delu. Njegov skorajda petdesetletni prevajalski opus je razpet med leta 1957 objavljenim romanom Karla Grabeljška Dolomiti se krušijo in antologijo Nebo nad nami, ki je izšla leta 2005 in v kateri so predstavljeni sodobni slovenski pesniki. Med njimi so številna imena in naslovi slovenske literature; od avtorjev omenimo Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača, Ivana Potrča, Miro Mihelič, Toneta Svetino, Kajetana Koviča, Mateta Dolenca, Ivana Minattija, Tomaža Šalamuna ... Največkrat je prevajal Draga Jančarja, kar devetkrat, sicer mu je bila pri srcu predvsem slovenska poezija – od pesnikov je najbolj cenil Milana Jesiha. Uredil je več antologij slovenske literature ter o njej napisal številne kritike in esejistične zapise. Od šestdesetih let je bil v Sloveniji reden gost, takrat so se začela tudi njegova potepanja po Sloveniji, ki jih je opisal v knjigah.
Za vsestransko prizadevno in dolgoletno delo pri povezovanju češke in slovenske literature in kulture so mu na Herbersteinskih srečanjih v Velenju leta 2005 podelili Pretnarjevo nagrado in naslov ambasador slovenske književnosti. Bil je dopisni član SAZU, odlikovan s častnim znakom Republike Slovenije in nosilec Župančičeve listine.
Valentina Plahuta Simčič
|
|
