Ucitelj Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24 Prispevkov: 1811 Kraj: Dob pri Domžalah
|
Objavljeno: 26 Nov 2006 22:48 Naslov sporočila: Motivi in motivacija |
|
|
Kaj je motivacija?
Je proces izzivanja človekove aktivnosti in usmerjanje aktivnosti na določene predmete, da bi dosegli nek določen cilj. Sile, ki spodbujajo aktivnostim usmerjajo k cilju imenujemo motivi.
Motivi
Sami motivi so zelo pomembni, ker je v veliki meri od njih odvisno kako bomo motivirani.
Tekom zgodovine so se razvile tri teorije, ki dajejo različen pomen motivom.
Motiv je želja po ravnotežju - osnovni namen je izpolniti primanjkljaj.,
Biološke potrebe (lakota , žeja, spolnost): prirojeni motivi.Socialne potrebe (želja po varnosti, ljubezni): privzgojeni motivi.
Motivacijo določajo pričakovanja
Psihologi, ki zagovarjajo to teorijo, da bolj kot nagoni določajo motive pričakovanja. Bistvena razlika te teorije od teorije a) je, da človek ni usmerjen v preteklost (v izpopolnjevanje primanjkljaja), ampak v prihodnost, k uresničevanju ciljev in vrednot.
Odstranjevanje fizioloških napetosti
Nižje potrebe (potrebe primanjkljaja): potreba po varnosti, ljubezni in pripadnosti
Višje potrebe (potrebe po rasti): potreba po znanju, razumevanju in samoaktualizaciji.
Elementi učne motivacije
To so vsi elementi, ki dajejo pobude za učenje, ga usmerjajo in mu določajo intenzivnost in trajanje.
Učna motivacija je odvisna od:
Učenca in njegovih osebnostnih potez.
Učne situacije: načina učiteljevega poučevanja, spodbujanja in zanimivostiučnesnovi.
Vzburjenje in napetost
Prenizka mera: vodi v melanholijo; do nje pride, če je govornik monoton, nezanimiv in ne uspe vzpostaviti sika z učenci.
Previsoka: do previsoke mere pride če se veliko grozi, jezi ali prihaja do podobnih afektov. Učenci ki so izpostavljeni prevelikemu vzburjenju in napetosti postanejo pozabljivi in površni, probleme pa rešujejo na bolj primitiven način (napake pri testih).
Pravilna: učitelj mora poslušati učence in pouk prilagoditi učencem tako,da jihbo stimuliral.
Notranja motivacija
Notranja motivacija je motivacija, ki izvira iz zanimanja za neko aktivnost (učenje, šport). Glavni namen učiteljevega spodbujanja je, da v učencu vzpodbudi notranjo motivacijo.
Psiholog Brunner poudarja za notranjo motivacijo pomen:
1. Radovednost
2. Kompetentnost
3. Vzajemno delovanje
1. Radovednost
Radovednost je težnja po spoznavanju novega in je eden najosnovnejših motivovčloveka.
Po Brunnerju se motiv radovednosti razvije v štirih fazah:
Otrok zazna novi dražljaj
Otrok skuša dražljaj ponoviti
Dražljaj skuša povezati z okolico (vzrok, podobnost)
Nova situacija (novo znanje skuša uporabiti na neznanem področju).
Da bi učitelj uspešno vzpodbudil učenčevo radovednost mora upoštevati naslednje:
Snov mora podajati z interesom, veseljem
Vnašati mora elemente presenečenja
Vzpodbuditi mora učence k diskutiranju, da sami rešujejo probleme
Vzpodbuja jih, da sami iščejo vire inliteraturo
Uvaja nove učne oblike (skupinski pouk...)
2. Kompetentnost
Kompetentnost je posameznikova težnja, da vse bolje rešuje probleme in naloge, ki mu omogočajo delovanje v okolju.
Pri tem bi moral učitelj upoštevati naslednje: učencem bi moral dajati naloge, ki ustrezajo posameznikovem nivoju težnje.
3. Vzajemno delovanje
Z vzajemnim delovanjem skušamo stimulirati posameznika, da želi delati v skupini in dosegati cilje, ki so vsem skupni. Za vzpodbudo vzajemnega delovanja uporabimo metodo pouka po skupinah, kjer skupini učencev (dva do štirje učenci) damoneko nalogo, ki jo morajo rešiti. Skupini ni dobro določiti vodje, ker vodja skuša skupini vsiliti lastne zamisli in zatreti druge.
Zunanja motivacija
V kolikor v praksi učitelju ne uspeva notranje motivirati učencev, mora uporabiti sredstva zunanje motivacije. Da bo zunanja motivacija uspešna mora učitelj biti avtoriteta (da beseda zaleže) in oceniti mora situacijo kdaj sme izreči pohvalo oz. grajo.
Pohvala/graja: je učiteljev odgovor na učenčevo aktivnost. Po raziskavah se najbolje obnese pohvala, pri čemerpohvalimo učenčev napredek, nesmemo pa ga primerjati z dosežkom razreda
Graja je manj primerna od pohvale, vendar pa je učinkovitejša kot pa ignoriranje učenca. Graja nikoli ne sme biti osebna. Previdni moramo tudi biti pri mestu izrekanja graje - občutljive učence raje grajamo na samem. Zavedati se moramo, da pri učencu, ki je notranje motivira ne zaleže niti pohvala, niti graja.
Povratna informacija: je objektivna ugotovitev o dosežku. Pri dobrih dosežkih moramo svetovati kako nadaljevati, pri slabših dosežkih pa moramo svetovati kako pomanjkljivostodpraviti.
Motivacija pri adolescentu in odraslem
Vsi vemo, da interes za učenje proti koncu OŠ in v SŠ močno upade. Ne učiš se več za učitelja in starše; zanimivejše postanejo druge stvari (šport, zabava). Velikokrat pride do učenja zaradi ocen, ali kar je še slabše zaradi izmika slabim ocenam. Tekom odraščanja se pri večini pojavijo tudi osebni problemi (telesna in duhovna rast, odnos do vrstnikov in okolice). Poveča se zanimanje za predmete, ki učencu bolj ležijo: pri fantih naravoslovni predmeti, pri dekletih pa družboslovni predmeti. Najpomembnejše je, da začne adolescenta določena stroka ali predmet, opuščati pa začne to, kar ga ne veseli. Večina dijakov se ne uči na pamet, ampak že skušajo stvari razumeti. Problemi pri dijakih nastopijo, ker občutljivo reagirajo na neformalne ali formalne kazni ali na posmeh.V tem obdobju je treba učenca oz. dijaka navdušiti za določeno področje in mu razvijati zmožnost za abstraktno in kritično mišljenje, razvijanje medčloveških odnosov in povezovanje teorije s prakso. Adolescente je treba obravnavati kot enakopravne partnerje.
Najuspešnejši načini spodbujanja adolescentov so:
Povezovanje teorije s prakso.
Sprotno preverjanje znanja, sodelovanje učencev pri ocenjevanju, pisanje več krajših testov, posebna vprašanja za dobre in za manj dobre učence.
Pohvale, nagrade
Raba audio vizualnih pripomočkov
Neuspešni načini spodbujanja:
Kazenske pisne naloge
Pretežke samostojne naloge z uporabo strokovne literature.
Pri odraslih pada pomen motivacije za izobraževanje, večji pome pa dobi: boljši materialni položaj. Uglednejši družbeni status, osebna rast in napredek in napredovanje na delovnem mestu.
[/b]
|
|