Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 04 Nov 2006 15:16 Naslov sporočila: Intervju |
 |
|
intervju -ja m (u)
1. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja: prositi za
kratek intervju; izjaviti kaj v intervjuju; športni, televizijski intervju; intervju za radio / igralec je dal intervju; imeti intervju z dopisnikom časopisa / napisati, sestaviti intervju za časopis
* ped. pedagoški intervju načrtno zasnovan, usmerjen intervju z določenim namenom
2. knjiž. zbiranje podatkov z ustnimi vprašanji in odgovori: sestaviti statistiko z intervjujem /
metoda intervjuja
Intervju
Kaj je intervju?
Da se z nekom pogovarjaš in potem to objaviš?
Odgovor ni tako preprost.
Ni vsak pogovor intervju.
Ne gre za pogovor z »nekom« kar tako, ampak z izbranim človekom.
Zaradi čisto določenega razloga.
Če novinar zbira ustrezne informacije zato, da bo javnosti predstavil določeno osebnost, govorimo o intervjuju kot novinarski vrsti.
Novinarski intervju mora povedati, zakaj se s kom menite.
Intervjuvanci so zanimivi ljudje.
Iz dveh razlogov:
1. ker so to ljudje, ki o kaki zadevi veliko vedo in so pristojni za pogovor o določeni temi;
2. ker so to ljudje, ki so zanimivi zaradi svojega življenja, dela, osebnega mišljenja
Tematski intervju
To je intervju, v katerem nas zanima sobesednik zato, ker o neki zadevi veliko ve in ker je pristojen za obravnavo določene snovi.
V takšnem intervjuju predstavljamo mnenje sobesednika, zanimive ugotovitve, do katerih je prišel, podatke, ki jih dobro pozna.
Vprašanja zastavljamo tako, da od sogovornika izvemo čim več, čimveč novega in bralcem doslej neznanega. Pomembna je sproščenost med teboj in intervjuvancem.
Osebnostni (biografski) intervju
V njih predstavljamo življenjsko pot sogovornika,ki je zanimiv zato, ker je dobil življenjsko priznanje (Prešernovo nagrado, Borštnikov prstan…), napisal kako pomembno knjigo, dosegel izjemen športni rezultat, ker praznuje visok življenjski jubilej in podobno.
Vaša naloga je predstaviti sogovornika in ne sebe. Zato je tudi v intervju vpletena informacijska zvrst, saj z njim obveščate bralce o življenju, delu, pogledih in mislih intervjuvanca in ne o svojih stališčih in o svojih pogledih na sogovornika.
Novinarski portret
Ta je podoben slikarskemu. Njegova naloga je predstaviti človeka, a to na svoboden način. Tako da se v portretu izraža mnenje pisca in njegovo občutenje portretiranca in ne toliko ta sam neposredno.
So portreti, ki nimajo niti stavka iz ust upodobljenca.
Bolj ko je njihov pisec spretno umetniško literarno pero, bolj zaživi osebnost portretiranca med bralci (leposlovna zvrst).
Priprava na intervju
Čim več preberite o tem, o čemer se boste z intervjuvancem pogovarjali. Poiščite ustrezne vire informacij. Ne samo pisne (knjige, revije, prospekte, priročnike), ampak tudi ljudi, ki nekaj vedo o vašem sogovorniku in o temi, o kateri se bosta menila.
Ko ste obdelali gradivo,se lotite »scenarija« pogovora. Napišite si vprašanja, ki jih boste zastavili, in to tako, da bodo sestavljali zanimiv lok, po vzorcu dramaturgije, priprave gledališke igre.
Uvod, zaplet, vrh, razplet, sklepne misli. Vrh je lahko tudi spredaj ali pa na koncu, odvisno s kom se boste menili in o čem.
Držite se vprašanj iz svoje priprave, saj morate ves čas pogovora vedeti, kaj od sogovornika želite in čemu ga kaj sprašujete.
Vprašanja prilagajajte odgovorom.
Svojo zasnovo (in »scenarij«) dosledno upoštevajte!
Objavite, kar je vredno objave, in krajšajte, kar se ponavlja, vleče.
Besedilo je potrebno tudi jezikovno očistiti (zborni, knjižni jezik, brez slovničnih in pravopisnih napak),
Intervjuju je potrebno dati še naslov.
Poklic in delo –tematski intervju
Lovec, receptor, natakar, kmet, kuhar, medicinska sestra…
Ali ste se rodili ali postali medicinska sestra?
Rodila. Že zelo zgodaj sem vedela, kaj bom postala. Mislim, da v 3. razredu…
Sestavi vprašanja za tematski intervju!
1. Kdaj in koliko jeste? Katere jedi so vam najljubše?
Po nacionalni kuhinji in po vrsti hrane (mesne, močnate itd.)?
Ste vegetarijanec?
Jem samo 1-krat dnevno: zjutraj pojem nekaj sadja, kosim (mesni obrok) ob 13. uri, skromno, a še vedno preveč, pozneje pa se nobene jedi več ne dotaknem. Z avtosugestijo (samovzgojo) sem ukinil možnost porajanje želje po hrani, zato nisem nikoli lačen, čeprav praviloma delam najmanj do ene zjutraj (navzlic temu, da sem star 76 let in imam 65 let pokojninske dobe). Jem vse običajne (domače) jedi. Pravzaprav sem se navadil na tistih približno deset jedi, ki sem jih jedel v otroštvu. Seveda nisem tako "premaknjen", da bi bil vegetarijanec.
Vsi ljudje, ki hlepijo po posebnih jedeh in posebnih kuhinjah, so bolni, nevrotični, ki svojo nevrotično bedo skušajo (nad)kompenzirati s hedonističnim nažiranjem.
Moje najljubše jedi: kuhana govedina, krompir in fižol v raznih oblikah, svinjska pečenka, jabolčni zavitek in potica (včasih pa so bili tudi štruklji s pregreto smetano, kar ni več nikjer na razpolago).
2. Katera hrana je za vas najbolj zdrava?
Krompir, fižol, kislo zelje, govedina, zelena solata...
3. Kje se največkrat hranite? Kdo pripravlja jedi?
Hranim se izključno doma. Skrbna žena mi zjutraj pripravi sadje, pozneje pa običajno kosilo. Kakšnih "specialnih" jedi ne maram. Ob nedeljah greva z ženo, včasih pa tudi s sorodniki in prijatelji, na svinjsko kračo k Blažu na Dobeno.
4. Kaj sodite o našem prehranjevanju ? Kaj vam pomeni prehrana? Se vam zdi hrana za naše razmere predraga?
Redna in zdrava prehrana je zelo važna zadeva, ampak naj človek je le takrat ko je lačen in naj poje samo toliko, kolikor z "miganjem" pokuri, več pojedo samo požeruhi, ki so podobni alkoholikom, ki s "žretjem" potešijo svojo nevrotično stisko.
V sedanjih slovenskih pogojih si lahko vsak človek uredi skromno in zdravo prehrano: krompir, fižol, zelje, zelena solata, občasno kos govedine (dovolj je 1-krat tedensko, kot smo imeli Dolenjci pred 2. svetovno vojno) in črn kruh. Vse to je zelo poceni, obenem pa ob siceršnjem spoštovanju načel zdravega življenja, zagotavlja zdravje.
Bogatejši, ki uživajo v zapravljanju, pa naj se kar uničujejo v požrešnosti.
Dr. Rugelj, hvala za ta pogovor!
V.P.
|
|
Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1804
Kraj: Dob pri Domžalah
|
| Objavljeno: 05 Nov 2006 22:34 Naslov sporočila: Še nekaj o intervjuju |
|
|
INTERVJU je javno besedilo in priljubljena novinarska vrsta.
Je dvogorvorno besedilo, in sicer raziskovalni pogovor, v katerem sodelujeta vpraševalec in vprašani. Vpraševalec se na intervju skrbno pripravi, vendar pa se mu ni treba togo držati predvidenih vprašanja, temveč se lahko na posebno zanimive ali nepričakovane intervjuvančeve izjave sproti odziva z dodatnimi vprašanji; pogovor skuša usmerjati v načrtovanem okviru. V neposredno komentiranje odgovorov ali v polemiko z vprašanim se ne spušča. V intervjuju je zato navadno več informacij, opisov in ugotovitev kakor pa razlag in utemeljitev.
- Nekateri intervjuji vsebujejo samo vprašanja in odgovore, drugi imajo na začetku t.i. predstavitveni del, v katerem so navedeni najpomembnejši podatki o vprašanem (lahko tudi fotografija). Intervjuji nimajo zaključka ali pa se končujejo z vpraševalčevo zahvalo za odgovore ali z dobrimi željami za intervjuvančeve življenjske načrte in prizadevanja.
- Vprašanja naj bi obsegala največ 10% intervjuja: težišče je namreč na odgovorih vprašanega.
- Iz intervjuja moramo izvedeti kaj novega, pomembnega, zanimivega, sicer sploh ni potreben.
- Intervjujev je več vrst. Po vsebini so osebnostni ali tematski. V osebnostnem intervjuju vpraševalec predstavlja zanimivo osebo- njeno življenje, lastnosti, navade; v tematskem pa o zanimivi temi sprašuje tistega, ki o njej največ ve. Posebni obliki intervjuja sta izjava (odgovor na eno samo vprašanje) in okrogla miza (večstranski intervju, ki ga vodi moderator)
- Glede na to, kje so intervjuju objavljeni, ločimo časopisne oz. revijalne ter radijske in tv.
- Časopisni intervjuji so oblikovani tako, da so vprašanja grafično ločena od odgovorov (drugačen tisk), kar pripomore k večji preglednosti besedila
|
|
