Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 28 Sep 2012 05:58 Naslov sporočila: Delovni listi |
 |
|
http://www.chessschoolmaster.com/files/dlvzorec.pdf
OSNOVNA PROSTORSKA DELOVANJA NA ŠAHOVNICI - KOMBINACIJSKE PRVINE
Če razstavimo kombinacije na posamezne poteze in te naprej na osnovna prostorska delovanja, dobimo vsebino kombinacij (ni dovolj, da razstavimo kombinacijo na posamezne poteze, ker so tudi posamezne poteze sestavljene iz različnih prostorskih delovanj - primer različnih prostorskih delovanj: poteza 1.e2-e4). Osnovni sestavni delci kombinacij so torej prostorska delovanja. Osnovna prostorska delovanja imenujemo zato tudi kombinacijske prvine.
1. UDAR
je delovanje figure na polje, na katerem stoji nasprotnikova figura.
Ločimo:
- enostavni udar (izvedemo ga največkrat zato, da pridobimo tempo),
- dvojni udar ,
- večkratni udar.
- Posebna vrsta dvojnega udara so vilice .
- Posebna vrsta udara je tudi linijski udar : udar linijske, se pravi daljnosežne figure (lovca, trdnjave ali dame) na vrednejšo ali nevarovano figuro, izza katere stoji še druga nevarovana figura. Linijska figura sicer ne more udarjati prek polja, ki ga zaseda neka druga figura, vseeno pa se zdi, kot da bi njen vpliv pronical prek zasedenega polja naprej, podobno kot skozi telo pronicajo rentgenski žarki. Zaradi te zapeljive, vendar napačne predstave, se za linijski udar včasih uporablja tudi izraz rentgen . V širšem smislu je linijski udar vsak udar linijske figure na figuro, izza katere stoji še druga nasprotnikova figura. Vrsta tako pojmovanega linijskega udara je tudi vezava . Formalno lahko vezavo pojmujemo kot enostavni udar na vezano figuro, bolj običajno pa je, da nanjo gledamo kot na kombinacijski sestav treh figur, značilne vezavne trojice 1. figura ki veže, 2. figura, ki je vezana in 3. vrednejša ali ne dovolj varovana figura na koncu vezavne linije.
|
|
