Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1818
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 06 Nov 2007 22:15 Naslov sporočila: Smrt |
 |
|
Smrt
torek, 6. november 2007 @ 18:19
jst bi vas prosila za kakršn koli nasvet.
5.11.2007 - učiri mi je umru fant. 18.11 bi bla pou leta skupi čene prjatla sva bla že dost časa prej. Meu je nesrečo z motorjem, najprej nism mogla vrjet, dokr mi ni najman 6 ljudi izrazlo sožalje. Meu je šele 18 let. Še zmiri nemorm dojet kko je mogoče. Te sožalje me čist uničujejo vem d je to znak spoštovanja sam useen, jih je kr preveč. Še zmiri čakam njegou klic, al pa sms-sporočilo, al pa zvok motorja k pride pred bajto in korake po stopnicah. Pogrešam ga še zmiri ga ljubim in ne zdržim več brez njegovih objemou, poljubou in besed k so mi zmiri pomagale in me spraule iz slabe volje. Nikol nbom pozabla njegouga zadnga poljuba. Enostauno želim si bit znjim, ni mi več do tazga bednga lajfa ne zdržim več čm bit znjim in do tega je sam ena možnost. Pomenu mi je use na svetu nimam vč za kej žvet. Nobena stvar ne pomaga več, ne besede prjatlu ne staršeu nikogar. Vem da je zlo malo časa minilo odkar je umru sam je zmiri hujše že zdej na začetku. Ne spim, ne jem ne govorim več sam jočm in mislm sam na trenutke k sm bla znjim, s nobeno stvarjo se mi ne rata zamott da bi pozabla na to. Nikol več nebom jaz. Zapiram se vase in ne pustim nobenga do sebe želim si bit sama, želim si d bi se zbudila ob njem bla znjim z zmir. Sam ga ni več. Vem da se nekatirm zdim mogoče zmešana, al pa smešna. Vem pa tudi da sigurno obstaja še kdo k bi me mogoče razumeu. Res sm ga ljubila in zmiri bo sam on obstaju zame.
Hvala za odgovore in kakršno kol podporo
http://www.email.si/blog/cvetni_list/objava/20083
|
|
