Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1803
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 11 Jun 2007 21:20 Naslov sporočila: Tak sem in si nisem všeč |
 |
|
Tak sem in si nisem všeč
Delo, Mladi razmišljajo
Pon., 11.06.2007
S prijatelji smo velikokrat primerjali življenje s kajenjem prve cigarete. Ko jo prižgeš, dobiš občutek svežine in nečesa novega, kot takrat, ko se rodiš. Nekje na sredini ti postane dolgčas, kot v življenju, ko hodiš v šolo. Vse postane enako, najprej hodiš v osnovno šolo, srednjo šolo, faks in na koncu v službo. Vse delaš zaradi drugih. V šolo hodiš zato, da ne poslušaš pridige staršev. Cigareto pa prižgeš zato, da si frajer in da ne odstopaš od skupine.
Cigareta se bliža koncu tako kot tvoje življenje. Dim postane gost in težek, kot vstajanje iz postelje na stara leta. Razmišljati začneš o življenju; kaj si sploh storil zase, kaj za druge. Če ugotoviš, da si živel sebično, ti je žal, da nisi naredil več za druge. Če si veliko naredil za druge in manj zase, pa moraš imeti dobro mero nesebične ljubezni do drugih, da ti ni žal. Razmišljaš, zakaj nisi storil več zase, čeprav se sliši sebično. Ponavadi na koncu ugotoviš, da si imel več slabih trenutkov kot dobrih. Vmes si sicer res imel tiste svoje prebliske neizmerne sreče, kot so prva cigareta, prvi seks in prvi džoint.
Ali pa prvič, ko si bil pijan. Vse življenje si iskal nekaj boljšega: ali v tem, da se nisi zavedal sebe, ko si bil pijan, ali pa v tem, da si dobil šok adrenalina, ko si delal nekaj prepovedanega. Vendar so vsi ti trenutki minili in spet si pomislil, ali se je sploh splačalo. Lahko pa tudi misliš, da si živel zaradi prijateljev, ki naj bi bili najbolj dragocena stvar na svetu. Čeprav – kaj je sploh prijateljstvo? Ali je to nekdo, ki ti porine steklenico alkohola v roke in ti dovoli, da jo sprazniš? In potem preživiš vso noč nad školjko? Takih prijateljev sem potem imel že veliko. Po moje so pravi prijatelji tisti, ki ti stojijo ob strani, ko si nad školjko, in te tolažijo. Vse življenje si beliš glavo s takimi vprašanji in mislimi, a nikoli ne najdeš odgovora. Umreš v prepričanju, da je tam nekje nekaj boljšega, a da tega ni še nihče odkril.
Vse življenje trdo delaš – zakaj? Na koncu imaš sicer lahko dobro službo, uspešno končane šole, pa kaj ti pomaga, ko tega pozneje ne boš mogel izkoristiti. Vse življenje si živel v nekakšni stiski, za katero si mislil, da jo boš zlahka odpravil. Tudi jaz najbrž tičim v eni izmed njih, da sem napisal to zgodbo. Žalostno pa je, da ves čas ugotavljaš, kakšna je ta stiska in zakaj si se sploh znašel v njej. In še preden prideš do odgovora, cigareta pade na tla in jo potepta težka noga resnice. Ko tako z velikimi zenicami gledam na svet, ugotovim, da sem le še en cigaretni ogorek na tleh znanega zbirališča mladine več, samo še ena številka več.
T. H., 9. b, OŠ Trnovo, Ljubljana
Nazadnje urejal/a Ucitelj 03 Feb 2008 22:57; skupaj popravljeno 1 krat |
|
