Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 24 Sep 2006 16:01 Naslov sporočila: Retorika za vsakdanjo rabo |
 |
|
Antična veščina za vsakdanjo rabo
Nekateri zmotno menijo, da je bistvo retorike v iskanju resnice, a ta antična veščina hoče poslušalce predvsem prepričati. Temelji so se ohranili 2500 let, vendar so jih v sodobnem svetu pregnetli s pravili spretnega komuniciranja.
Ned 24.09.2006
Kaj naj človek zdaj počne z besedami, kot so narratio (pripoved), confirmatio (utemeljitev), peroratio (zaključek)? Zdi se, da nič kaj dosti, saj mu zvenijo tuje in neznano. Ti retorični pojmi so preživeli 2500-letno zgodovino zahodne civilizacije in čeprav nam redko pridejo na jezik, jih nevede vendar uporabljamo. Še zlasti nam pridejo prav, ko je treba druge prepričati o pravilnosti naših argumentov. Morda klasična retorika v Sloveniji res ni tako živa, kot bi si želeli njeni zagovorniki, je pa res, da je z njo – intuitivno in laično – prepleteno vse življenje. Tisti, ki pozna in obvlada njene prvine, ima v jeziku močno orožje.
Med Slovenci, pa tudi marsikje drugod, se je uveljavilo prepričanje, da je retorika prazno govorjenje. Ljudje dostikrat mislijo, da gre za način izražanja, ki nima posebne teže, da nekdo 'naklada',« slovenski odnos pojasnjuje dr. Igor Ž. Žagar, profesor retorike in eden od avtorjev učbenika Retorika za izbirni predmet, namenjen učencem zadnjega razreda devetletke. Ti so eni redkih v našem šolskem sistemu, ki lahko osvojijo osnove te »veščine prepričevanja«.
»Včasih je bil z retoriko prežet ves šolski sistem in se je prvemu razredu klasične gimnazije celo reklo retorični razred. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bila retorika izbirni predmet na oddelku za sociologijo kulture, a ga ni več. Na katedri za novinarstvo je bila obvezni predmet za novinarje, zdaj je samo še izbirni. Na pravu se je verjetno ohranila zato, ker je tam že od nekdaj,« pojasnjuje Žagar, ki na Fakulteti za humanistične študije v Kopru predava retoriko in argumentacijo. Doslej je bil to izbirni predmet, z bolonjsko reformo pa ga bodo vpisovali vsi, nekateri obvezno, drugi izbirno, napoveduje. Retoriko kot predmet nameravajo uvesti še na Visoki šoli za zdravstvo, saj upajo, da se bodo medicinske sestre, oborožene s tem znanjem, znale bolje pogovoriti s pacienti.
Tudi umetnost prepričevanja
In prav za to gre, pravi Žagar: retorika pomaga pri boljšem razumevanju in spoznavanju sveta, predvsem medčloveških odnosov in govora, a se ljudje tega premalo zavedajo. »To razlagam tudi študentom: retorika ni namenjena sama sebi, ampak bodo z njo bolje osvajali tudi druge predmete, v učbenikih bodo znali razbrati koristno od nekoristnega, uporabno od neuporabnega. Retorika ni samo sintetično sredstvo za tvorbo govora, ampak tudi analitično. Seveda lahko zavaja, a če obvladaš njene principe, boš to prepoznal. Omogoča ti, da znaš druge prepričati o tem, kar se tebi v življenju zdi pomembno. Njen namen je univerzalen, uporabna je na vseh področjih življenja, poenostavljeno rečeno, od tega, kaj se bo doma skuhalo za kosilo, do vsakodnevnega prepričevanja v življenju. Pogosto se povezuje s politiko in pravom, ker je od tam izšla, a v resnici je razširjena povsod.«
Za retoriko, pojmovano tako, ko so jo poznali stari Grki in Rimljani, je v današnjem svetu bolj malo prostora. Tega se zaveda tudi Tatjana Zidar Gale, ki že 15 let predava in poučuje retoriko, medosebno komunikacijo na delovnem mestu incoaching ter je soavtorica učbenika retorike za osnovnošolce. »Ko sem pred 15 leti začela delati na tem področju, ni bilo velike potrebe po takšnem izobraževanju. Zdaj se ljudje zavedajo, da so te veščine uporabne povsod.«
Znanje, ki si ga je med drugim nabirala na izobraževanjih v tujini, posreduje predvsem poslovnežem. Kličejo jo zaradi javnih nastopov, za pomoč pri pisanju pomembnih govorov, drugi jo poiščejo, ko prevzamejo novo funkcijo, ki od njih zahteva več stikov z mediji, tretji za reševanje konfliktnih situacij in izboljšanje pogajalskih spretnosti. Nemalokrat se zgodi, da njen nasvet poiščejo tik pred pomembnim sestankom, na katerem je ključnega pomena, da s prepričljivim nastopom in dobro predstavljenimi argumenti omrežijo partnerje.
Cicero je še vedno uporaben
»Čeprav pri svojem delu vedno izhajam iz Aristotela in Cicera, zadeve obrnem malo po svoje in jih prilagodim. Dobro vem, da v poslovnem svetu klasična retorika ne bi vzdržala. Poslovneži imajo malo časa in potrebujejo hitre rešitve,« pojasnjuje. Ker si ljudje o govorcu najprej ustvarijo vtis na nebesedni ravni (telo, glas, čustva), na delavnicah začne s tem in se šele nato vrne k izhodišču, kaj in kako povedati. Res pa je, da je marsikaj, kar so uveljavili v antiki, še vedno uporabno, zlasti ko gre za sredstva prepričevanja, ki pa so v poslovnih stikih ključna. »Za dobrega govornika velja tisti, ki obvlada sebe, svoja čustva in hkrati sogovornika in njegova čustva. Dejstvo je, da sta v poslovnem svetu retorika in komunikacija povsem prepleteni,« pojasnjuje.
Med tistimi, ki ponujajo tečaje retorike, je tudi Glotta nova, center za novo znanje. Kakor pravi Karin Elena Sanchez, je struktura tečajnikov zelo različna, od študentov, menedžerjev do tržnikov, zanimanje za takšno izobraževanje pa veliko, saj so tečaji vedno polni. »Retorika je veščina govorjenja in tudi to, kar poučujemo mi, ima še vedno veliko skupnega s klasično retoriko, z argumentacijo, s prepričevanjem. A naredili smo še korak dlje in to povezali tudi z osebnostim razvojem, z iskanjem virov v sebi in odpravljanjem ovir v sebi. Bistvo vsega je, biti v svojem nastopu boljši, samozavestnejši in prepričljivejši.« Razvili so svojo, t. i. globalno metodo in jo zaščitili kot blagovno znamko. Imajo tri trenerje retorike, med njimi je tudi znani Boštjan Romih, in vsi so opravili dveletno interno šolanje. Kakor pravi Sanchezova, je poudarek na treningu, povratnih informacijah, ocenjevanju doseženega in celostnem učenju.
Tudi v ljudskem, laičnem razumevanju se je pojem retorike razširil in poleg »veščine prepričevanja« zajel še marsikaj drugega, kar sicer ne sodi v antično retoriko, bi pa lahko govorcu pomagalo do boljšega nastopa. Po Žagarjevem mnenju bi temu prej kot retorika lahko rekli obvladovanje odrskih veščin, saj gre za učenje pravilne izgovorjave, obvladovanja glasu, odpravljanja treme, skratka vse tisto, kar morajo obvladati igralci. A ti imajo besedilo vedno pripravljeno. »Če pa besedila nimate, vam to znanje nič ne pomaga. Vedeti morate, kaj hočete povedati, in naloga retorike je prav to: najti argumente, jih strukturirati in pravilno ubesediti, hkrati pa prilagoditi občinstvu, pred katerim govorite. In če veste, kaj hočete povedati, bo tudi trema manjša,« je prepričan.
Od politikov bolijo ušesa
A odsotnost treme še ni zagotovilo za dober nastop. Tatjana Zidar Gale pravi, da bi si prav želela, da bi lahko pohvalila kakšnega od javnih nastopov ali recimo televizijskih soočenj. »Žal lahko običajno rečem le, da smo spet enkrat videli šolski primer, kako se ne sme pogovarjati,« pravi. »Govorci radi navajajo dejstva, namesto da bi našteli argumente. Še slabše je, če se spustijo v osebni napad, to pač ni dobra retorika.« Ko so pred časom v državnem zboru pripravili seminar retorike za poslance, so politiki nanj večinoma poslali svoje svetovalce. Igor Ž. Žagar prav ob nastopih parlamentarcev oz. politikov pravi, da ga bolijo ušesa. Ali lahko vendarle pohvali kakšnega govorca iz slovenskega javnega življenja?
»Ja, eden je bil res zelo dober, a ga ni več v javnosti. Nekdanji direktor veterinarske uprave Zoran Kovač je izpolnjeval vsa retorična pravila, a mislim, da čisto intuitivno. Govor je znal zelo dobro strukturirati, v zelo kratkem času je povedal vse, in že vnaprej je znal zavrniti morebitne protiargumente.« Kakor pravi, se pogosto omenja tudi Zmaga Jelinčiča. »Govoriti že zna, a obvlada predvsem tisto, kar zmeraj pride na dan v pogovorih o retoriki: ali pri njej ne gre tudi za možnost manipuliranja?« O tej nevarnosti ga običajno sprašujejo študenti in učiteljice na seminarjih. »Nekateri pač mislijo, da je retorika iskanje resnice. Ni, je le tehnika, ki jo lahko uporabiš za dobro ali slabo. Če jo obvladaš, boš prepoznal, kdaj te kdo vodi za nos. Zato je treba znati tudi poslušati,« pravi Igor Ž. Žagar.
Urša Izgoršek
|
|
