Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 02 Jun 2013 18:15 Naslov sporočila: Hlapec Jernej in njegova pravica |
 |
|
Ivan Cankar: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA
Jernej je bil pri Sitarju za hlapca nad štirideset let in mu je pomagal utrditi kmetijo. Ko je stari Sitar umrl, se je Jernej čutil gospodarja in se tako tudi vedel, zato ga je mladi Sitar spodil od hiše, Jernej pa je šel iskat svojo pravico. Na poti je srečal postopača brez doma in vere, ki je bil menda nekoč študent. Povedal mu je svojo zgodbo in ga vprašal za razsodbo, ta pa je rekel, da so posvetne in božje postave take, da mora hlapec garati, potem pa ga spodijo. Svetoval mu je naj se vrne in prosi gospodarja za odpuščanje in kot za stara leta. Jernej se je poslovil od njega in s svojo zgodbo odšel do župana, pa tudi tam ni izvedel nič drugega. S svojo pravdo se je obrnil na ljudi v županovi krčmi, ti so mu pritrjevali, da je Sitar neusmiljen, ker ga na stara leta podi iz hiše in mu obljubili kot v kakšni skromni bajti. Jernej pa ni prosil za usmiljenje, ampak za pravico, zato se je napotil naprej. Na poti je naletel na otroke. Mislil je, da mu bodo oni, ki so še nepokvarjeni, povedali pravico. Ti pa so ga prosili za krajcarje, ga zmerjali s pijancem in mu metali kamenje. Šel je v Sitarjevo hišo, povezal svoje stvari v culo in se pomiril z molitvijo očenaša, v katerega je izlil vse svoje gorje in prošnje. Od tam je odšel na sodišče, tam pa je naletel na še manj razumevanja in nazadnje so ga vrgli na cesto. Jernej pa ni izgubil zaupanja v pravico in trdno je verjel v Boga, ki je pravičen sodnik. Drugi dan je Jernej krenil proti Ljubljani. Ustavil mu je nek kmet, ko pa je slišal njegovo zgodbo, ga je vrgel z voza. Jerneja je v krčmi spraševal pijan kmet, zakaj gre v mesto, ko je vse slišal, se mu je posmehoval, Jernej pa je šel dalje. V Ljubljani je prišel do sodišča in slišal, kako dva kmeta zmerjata sodnike z razbojniki. To je slišal že na prvem sodišču in si ni znal razložiti, saj je verjel, da so sodišča postavljena zato, da delijo pravico. Nek uradnik ga je vprašal, kaj hoče. Smejal se mu je in ga peljal pred mladega sodnika. Ta je Jerneja žalostno poslušal, ker pa si hlapec ni dal dopovedati, da je njegova edina pravica, da prosi prejšnjega gospodarja za kot, so ga čez noč zaprli skupaj z nekim potepuhom. Potepuh je trdil, da pravica ne gleda na nedolžnost, zato je najbolje, če človek res krade in goljufa. Jernej je devet dni hodil od sodnika do sodnika, pa ni nič dosegel, zato se je odpravil na Dunaj do cesarja. Tja se je peljal z vlakom in sopotniki so se mu posmehovali. Tuje mesto se mu je zdelo kot Babilon, saj ni nikogar razumel. Navsezadnje so ga pripeljali pred človeka, ki ga je razumel. Jernej mu je povedal, kakšne pravice išče, mož pa je odšel in Jerneja so zaprli. Po štirih dneh so ga z vlakom poslali domov. Svojega doma ni spoznal, saj ga ni videl že štirideset let. Tam je prenočil potem pa se zelo postaran in upognjen vrnil na Betajnovo. Po pravico je šel k župniku, saj je nad posvetnimi postavami popolnoma obupal. Takrat pa je moral izgubiti vero tudi v božje postave, saj mu ni župnik odgovoril nič drugače kot drugi. Jernej je tiho odšel, potem pa je zagorela Sitarjeva hiša, za njo pa še hlev, skedenj in kozolca. Pred zgroženo množico, ki je opazovala požar, je stopil Jernej z ožganimi rokami in ob ognju prižgal svojo pipo. Ljudje so sprevideli, da je on zažgal in so ga zbili na tla, ter ga vrgli v ogenj.
|
|
