Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 27 Dec 2006 23:31 Naslov sporočila: Učenje |
 |
|
UVOD
V zadnjem času se na področju učenja veliko govori tudi o strateškem učenju.
Pri strateškem učenju bi učenec moral poznati različne pristope k učenju - poznati bi moral različne učne strategije, imeti pred seboj jasen cilj, kaj želi z učenjem doseči, in se učiti tako, da bi sam prišel do končnega cilja.
V takšnem učnem procesu so učenci bolj aktivni, nase prevzemajo odgovornost za doseganje ciljev, zavedajo se, kaj od nove snovi že vedo in česa ne, problem, ki ga odkrijejo, pa posku-šajo rešiti sami ali z učiteljevo pomočjo.
Za takšno učenje mora učenec imeti določene učne spretnosti. - O učenju mora veliko vedeti, poznati in uporabljati mora različne učne strategije, uporabljati mora miselne vzorce. Te spretnosti mora učenec tudi uporabljati. Pri tem mora biti prepričan, da mu bodo učne stra-tegije pomagale pri doseganju cilja, hkrati pa mora biti prepričan, da je dovolj sposoben te strategije tudi uporabljati.
Svoje učenje pa mora učenec tudi uravnavati in svoj učni proces samousmerjati. Pri tem mora vedeti, kako končati nalogo v določenem času, kako doseči cilj, pri napredovanju mora spremljati samega sebe in se sistematično lotiti učenja.
BRALNA PISMENOST
Kaj je bralna pismenost?
Bralna pismenost je sposobnost razumeti in uporabiti tiste pisne jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi in/ali so kakorkoli pomembne za posameznika.
Bralno pismen je tisti, ki bere tekoče, prebrano razume in je sposoben informacije, dobljene z branjem, uporabljati pri reševanju učnih in življenjskih problemov ter za osebnostno rast.
Bralno pismen človek je sposoben fleksibilno uporabljati različne tehnike branja glede na vrsto prebranega gradiva in cilj branja.
Kako do bralne pismenosti?
K bralni pismenosti vodijo trije delni cilji:
- ustrezno stališče do branja
- razumevanje samega bralnega procesa
- razumevanje izbrane vsebine (učne snovi)
Vsi trije spoznavni procesi vključujejo kognitivne in metakognitivne procese.
Kognitivni proces se nanaša na različne miselne procese, ki vodijo bralca do pomena besedila, metakognitivni procesi pa vodijo bralca do razumevanja prebranega.
BRALNE UČNE STRATEGIJE
Kaj so bralne učne strategije?
Bralne učne strategije predstavljajo predvsem zaporedje učnih korakov, ki vodijo bralca do nekega cilja.
Enotno definicijo, kaj so bralne učne strategije, je zelo težko postaviti, zato jih različni stro-kovnjaki razvrščajo po različnih kriterijih:
- glede na namen učenja
- glede na vsebino informacij, ki jih želi učenec dobiti
- po namenu učenja in vsebini informacij
- glede na čas uporabe (pred branjem, med branjem, po branju)
Kako bralne učne strategije pomagajo učencu v učnem procesu?
S pomočjo bralnih učnih strategij učenci v učnem procesu postajajo bolj aktivni, kar dviguje samo kakovost učenja in znanja.
Kako bralne učne strategije poučevati?
Kot splošni okvir za poučevanje bralnih učnih strategij lahko uporabimo tako imenovani model postopnega zmanjševanja odgovornosti pri poučevanju, ki poudarja, da bi moralo biti temeljno učiteljevo vodilo pri poučevanju postopno navajanje učencev na samostojno delo in učenje, kar pa poteka zelo postopno in zahteva kar precej časa.
Na začetku poučevanja bralnih učnih strategij ima vso odgovornost učitelj, ki mora učencem uporabo bralne učne strategije pokazati v celoti. Z vodenim urjenjem v uporabi ustreznih bral-nih strategij je potrebno nadaljevati. To pomeni, da učenci poskusijo reševati nalogo, učitelj pa njihovo delo spremlja in jim daje povratne informacije. Za uspešno rešitev sta v tej fazi od-govorna učitelj in učenec.
Ko učenec dobi dovolj prakse in izkušenj pri delu z besedilom, začne naučene strategije uporabljati še v učnem procesu. Tako učenec doseže večjo stopnjo samostojnosti in neo-dvisnosti pri učenju iz besedil.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Ena od bralnih učnih strategij, ki vodijo tudi do bralne pismenosti, je postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje.
Postavljanje vprašanj in odgovarjanje na vprašanja ima v procesu učenja s pomočjo branja več pomembnih vlog. Ta učna strategija je pomemben element v vseh fazah učenja: pred branjem, med branjem in po branju. Sposobnost postavljanja vprašanj in odgovarjanja na vprašanja ob usvajanju znanj pa vpliva tudi na samostojnost učencev.
Cilj uporabe učne strategije postavljanja vprašanj in odgovarjanja na vprašanja je, naučiti se postavljati različna vprašanja in si z njimi pomagati pri samostojnem učenju. Takšna učna strategija je dokaj podobna navajanju k oblikovanju zapiskov, izpisovanju ključnih besed iz besedila, določanju teme besedila ipd.
Poznamo različne strategije postavljanja vprašanj in odgovarjanj na vprašanja:
- strategije za učiteljevo razlago in demonstracijo učinkovitega postavljanja vprašanj
- strategije, ki jih uporabljajo učenci ob vodenju oz. pomoči učitelja
- strategije, ki jih učenci lahko uporabljajo samostojno pri predelavi besedila
Razvrstitev vprašanj, ki jih uporabljajo učitelji in učenci, kaže predvsem na raven razumevanja besedila.
Glede na to, kdaj med učnim procesom vprašanja postavljamo, poznamo:
- predvprašanja, ki jih postavljamo pred branjem besedila, in so namenjena vzbujanju
pozornosti, dvigovanju ravni koncentracije ter usmerjanju pozornosti na določene dele
besedila;
- vprašanja po branju usmerjajo k ponovnemu pregledu besedila in omogočajo, da si
bistvo boljše zapomnimo;
- pomožna/dodatna vprašanja omejujejo pozornost samo na besedilo.
Vprašanja glede na vsebino (informativna, interpretativna in vrednotenjska) kažejo predvsem na različne ravni razumevanja besedila.
Učno strategijo postavljanja vprašanj lahko uporabljamo v vseh delih učnega procesa, stopnja aktivnosti, ki jo imata učitelj in učenec pri posamezni strategiji, pa je odvisna od posamezne vrste strategije postavljanja vprašanj.
Strategija povezave vprašanje - odgovor (Raphael, 1986) vodi učence, da se naučijo odgovarjati na vprašanja oz. jim pomaga ugotoviti odgovor na zastavljeno vprašanje.
Strategija vodene bralne aktivnosti (Betts, 1946) predstavlja učenje iz besedil s pomočjo vodenega pogovora med učiteljem in učencem, kar je zelo pogosta metoda spoznavanja besedila.
Strategija recipročnih vprašanj/spraševanja (Manzo, 1969) je nastala z namenom, da bi z njo učenci vprašanja o besedilu, ki ga berejo, postavljali sami in tako aktivno razvijali, razisko-valno stališče do branja, sami določili namen lastnega branja in tako razvijali samostojno razumevanje pri branju.
Strategija vodene bralno-miselne aktivnosti (Stauffer, 1969) je izpeljanka vodene bralne aktivnosti, njen cilj pa je spodbuditi k večji aktivnosti že pred samim branjem določenega besedila.
Strategija vodenega spraševanja je modifikacija strategije vodene bralno miselne aktivnosti, ki se uporablja, ko ugotovimo, da besedilo vsebuje veliko podatkov, ki si jih moramo zapom-niti.
Strategija hitrega pregleda (Aukerman, 1972; po Mooru, Readencu in Rickelmanu, 1989) je predbralna strategija, ki pripravlja na seznanjanje s celotnim besedilom, ki ga lahko predelajo učenci sami.
Vprašanja torej uporabljamo za ugotavljanje posameznih ravni razumevanja besedila. Glede na miselne procese, ki jih sprožajo vprašanja, vprašanja delimo na vprašanja nižje in višje ravni.
Vprašanja nižje ravni zahtevajo samó reprodukcijo znanja, vprašanja višje ravni pa sprožijo višje miselne procese (analiziranje, primerjanje, sistematiziranje).
Neposredno ali informativno razumevanje bi lahko imenovali tudi dobesedno razumevanje.
To je najnižja raven razumevanja, ki vključuje poznavanje besed in enostavnih dejstev ter podatkov. Vprašanja, ki jih zastavljamo na tem nivoju, so vprašanja tipa: kdo, kdaj, kateri,
koliko, kaj je ... Osrednji proces na tej ravni je spomin.
O interpretacijskem razumevanju govorimo, ko bralec dojame bistvo oz. ideje besedila, zna razložiti povezanost med deli besedila, izločiti bistvene značilnosti in jih razložiti, na podlagi podatkov v besedilu pa je sposoben tudi sklepati in presojati. Glavni miselni proces na tej rav-
ni je sklepanje.
Uporabno, kritično in ustvarjalno razumevanje je najvišja raven razumevanja besedila. Na tej ravni bralec zna besedilo preoblikovati (npr. iz daljšega v krajše ali obratno, obnoviti s svo-jimi besedami), s svojimi besedami zna pojasniti metafore in simbole, analizirati besedilo na posamezne sestavine in ugotoviti njihove medsebojne odnose. Bralec zna povezati ideje z lastnimi izkušnjami, s ključnimi besedami iz besedila zna oblikovati novo zgodbo ter jih primerjati z drugimi besedili, ki imajo podobno zgodbo. Vprašanja na tej ravni so usmerjena na uporabo pridobljenega znanja, z njimi pa razgibamo čustvovanje ter spodbujamo k izra-žanju osebnih vrednostnih sodb.
ZAKLJUČEK
Za učitelje je učna strategija postavljanja vprašanj izziv v smislu, "kako oblikovati vprašanja, ki bi aktivirala določen miselni proces ", predvsem pa spodbujati logično sklepanje in vrednotenje, kar naj bi bil cilj analize umetnostnega besedila.
Interpretativna vprašanja od učencev že zahtevajo neko miselno aktivnost in vrednotenje, hkrati pa niso prezahtevna tudi za slabše učence.
Informativna vprašanja profesorji "morajo" uporabljati zaradi osnovnega razumevanja besedila, z njimi pa v obravnavo besedila pritegnejo tudi manj "sposobne" učence.
Učna strategija postavljanja vprašanj in odgovarjanja nanje bi bila učinkovita, če bi jo pri pouku ponovili večkrat. Dijake bi pri tem morali usmerjati k postavljanju določene vrste vprašanj, kar bi jih "sililo" k aktiviranju predvsem višjih miselnih procesov. Učitelj pa bi pri postavljanju vprašanj moral predvsem vedeti:
- kaj je cilj vprašanja
- zakaj postavlja ravno to vprašanje
- kdaj (po vrstnem redu) naj postavi neko vprašanje
- zakaj da ravno to nalogo
- kakšen smisel ima pisanje spisa ravno s takšno temo
Glede na to, kakšen odgovor pričakuje oz. kaj želi z nekim vprašanjem doseči, oblikuje ustrezna vprašanja.
Z ustreznim navodilom bi lahko usmerjali tudi učence - npr.:
- Postavite (oblikujte) vprašanje, s katerim boste ugotovili renesančne značilnosti besedila .
- Postavite (oblikujte) vprašanje, s katerim boste vrednotili dejanje glavne osebe.
Itd.
VIRI:
BRALNA sposobnost ima neomejene možnosti razvoja; zbornik Bralnega društva Slovenije, Postojna, november 1999 / (uredila Milena Ivšek). - 1. natis.
- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000
BRALNO društvo Slovenije. Strokovno posvetovanje (4; 2001; Ljubljana) Različne vrste branja terjajo razvijanje različnih strategij / 4. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 19. in 20. april 2001; (uredila Milena Ivšek). - 1. natis. - Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2001
BRANJA 1-4 - Berilo in učbenik za gimnazije ter štiriletne strokovne šole.Ljubljana: DZS.
PEČJAK, Sonja: Bralne učne strategije / Pečjak Sonja. Gradišar Ana. 1. natis. - Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2002.
|
|
