Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 15 Okt 2006 22:54 Naslov sporočila: Poetična drama |
 |
|
Poetična drama
je k nam bržkone prišla z angleškega področja. Nekateri jo razumejo kot samostojni žanr s sklenjenim razvojem od samega začetka gledališča (The Oxford Companion to the Theatre. London: Oxford University Press, 1957), drugi ločujejo poetično dramo v širšem (verzna drama) in ožjem smislu (The Encyclopedia of World Theatre. New York: Charles Scribner’s Sons, 1977), kar najdemo tudi v leksikonu Cankarjeve založbe Literatura. Tu Janko Kos pod oznako poetična drama v širšem smislu razume »vsa dramska besedila, ki so napisana v verzih in pesniškem slogu«, v ožjem smislu pa gre »za dramske tekste v 20. stoletju, ki se od proze vračajok verzu, uvajajo v dramo znova pesniški jezik, mitične, pravljične in zgodovinske motive s simbolnim pomenom, se bližajo liriki ipd.« Peter Szondi v Das lyrische Drama des Fin de siècle, uporablja izraz lirična drama za simbolistične drame Mallarméja, Regnierja, Hofmannsthala in Maeterlincka. Szondi je mnenja, da obravnavanih dram ni mogoče vključiti v nekakšno zgodovino lirične drame, kot je to poskušal Friedrich Wilhelm Wodtke v svojem prispevku v Reallexicon der deutschen Literaturgeschichte (Szondi 1975, 18–20). Matjaž Kmecl izenačuje termina poetična in lirična drama, njuno bistvo pa vidi v tem, da je dramatski spopad v njej »razlog za poudarjanjerazličnih lirskih stanj; zato pogostnejši kakor sicer monolog izpovedne vsebine, verzificiranost, metaforičnost (…) Priljubljena v 18. stol., pri nas posebno po drugi sv. vojni (D. Smole, G. Strniša, D. Zajc idr.)« (Kmecl, 265). Lirično dramo torej Kmecl vidi kot sklenjen žanr vse od 18. stoletja dalje, posebej pa jo omenja tudi ob simbolizmu, saj je »največ simbolizma v liriki, lirični drami« (Kmecl, 75). Jože Koruza v svoji obravnavi slovenske dramatike med letoma 1945 in 1965 opozori na nekatere nove značilnosti poetične drame, čeprav mu v osnovi ne gre za definiranje žanra. Izhaja iz ahistoričnega razumevanja poezije in verza kot prvin, ki sta bili od nekdaj povezani z evropsko dramatiko, a pri sodobnih slovenskih dramatikih odkriva novo tendenco po »vnašanju poezije v dramatiko, pisano v prozni obliki« oz. združevanju ontološke dramske problematike s poetično obliko (Koruza 182). Še bolj zanimive so Koruzove analize Smoletovih, Zajčevih, Strniševih in Tauferjeve drame (Koruza 151–160 in 182–188). V slednjih namreč vedno znova odkriva obstoj dveh svetov, realnega in irealnega (utopija, zgodovinski svet…), ki ju združujejo posamezne dramske osebe (npr. Antigona v istoimenski Smoletovi drami). Morda se ravno preko te strukture nakazuje možnost nove definicije žanra poetične drame, ki pa zahteva širšo obravnavo. Za trenutne potrebe bom termin poetična drama uporabljal kot pri nas najbolj uveljavljeno oznako za obravnavano dramatiko, vsekakor pa ga bom ob analizi posameznih dram skušal še določneje žanrsko opredeliti
|
|
