Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 22 Jan 2007 00:08 Naslov sporočila: Otroški parlament o devetletki |
 |
|
Osnovna šola je najpomembnejši del otrokovega življenja
Na zasedanju ljubljanskega mestnega otroškega parlamenta so se dotaknili spornih vprašanj o devetletki: nivojskega pouka, vpisa v srednje šole, urnika, vzgojnih predmetov, ocenjevalnih obdobjih
Pon 22.01.2007
»Ko je bila še osemletka, se nihče ni pritoževal. Takoj, ko se je začela devetletka, se je pojavila gora vprašanj in problemov,« je med razpravo v mestnem otroškem parlamentu vzkliknil Domen, eden od poslancev. »A prej nam naj povedo, kaj nameravajo storiti, da bomo vedeli, kaj se bo upoštevalo. Samo to si želimo,« je mnenje večine ob vprašanju nacionalnih preizkusov znanja strnila predsednica območne enote Šiška Ana Podgornik. Razprava je bila prekratka, da bi vsi predstavniki učencev ljubljanskih šol povedali svoje mnenje, in premalo »tehtna«, da bi jih odgovorni jemali resno, čeprav je potekala v uradnih sejnih prostorih mestne hiše.
Predsednik otroškega parlamenta Jan Marčič Maruško je pojasnil, da je bila tema devetletka izbrana iz preprostega razloga: »Osnovna šola je eden najpomembnejših delov življenja otrok. Ob tem imajo veliko vprašanj, pritožb, mnenj ...«
Nivojski pouk je dober
»Nekateri menijo, da nivojski pouk razred razdeli in da so učenci v njem med seboj neenaki; da tisti, ki obiskujejo zahtevnejše ravni, zaničevalno gledajo na učno slabše sošolce, kar vpliva na samopodobo slednjih,« je povedal Domen Kompjut, predstavnik enote Bežigrad. A pozitivno je, da se z nivojskim poukom pomešajo razredi in tako sklenejo nova prijateljstva.
Ana Podgornik meni, da je težava v tem, ker različne šole med sabo glede nivojev niso usklajene: »Želimo, da bi nivojski pouk ostal, le glede izvajanja bi se moralo nekaj spremeniti.« »Po mojem je rešitev to, da se učitelji, učenci in starši na začetku šolskega leta dogovorijo o načinu nivojskega pouka: koliko ga bo in v kakšnih skupinah. Na posameznih šolah se morajo zmeniti, kako jim bo najbolj ustrezalo,« je misel o nivojskem pouku zaokrožil David Grasselli, predstavnik območne enote Center. Glasovanje v parlamentu je pokazalo, da si učenci želijo, da so testi na vseh treh ravneh pouka enaki, da se za vse šole uvedejo enotna pravila, nivojski pouk pa naj ostane.
Neprimerno ločevanje izbirnih predmetov
Domen Kompjut pravi, da so večini izbirni predmeti všeč, saj pri njih dobivajo najvišje ocene. Neprimerno je ločevanje pri ekstercih, saj mora biti en predmet izbran z naravoslovnega, drugi pa z družboslovnega področja. Želimo, da bi izbrali tudi dva z enega področja, so izpostavili vsi območni predstavniki. Nekateri otroški poslanci so še predlagali, da bi se tudi obšolske dejavnosti uvedle kot izbirni predmeti.
Pri ocenjevanju za vpis v srednje šole si želimo, da se vnovič uvedejo nacionalni preizkusi znanja (NPZ), saj omogočijo objektivnejše rezultate, je bil jasen Domen. »Učenci si želijo dovolj zgodaj vedeti, katere predmete bodo pisali na ekstercih, poleg tega naj bo v 7. razredu jasno, kaj se upošteva pri vpisu v srednjo šolo. Vsi se strinjajo, da naj bodo to dodatne točke, ki jih dobijo s priznanji v zadnjih treh letih šolanja. Večini pa bi najbolj ustrezalo, da bi se upoštevali rezultati NPZ in ocene v zadnjem razredu,« je mnenja na koncu razprave povzel predsednik parlamenta Jan.
Domen pravi, da je preveč učne snovi in preveč učenja na pamet. Rad bi, da bi se med poukom več pogovarjali in se sami dokopali do nekaterih sklepov. »Želimo si več splošnih informacij, bolj uporabnih za življenje,« pravi Juca Bonaca iz enote Vič. Učenci se zavzemajo za to, da bi šole spet uvedle tri ocenjevalna obdobja. Dve namreč pomenita manj časa za popravljanje ocen.
Šolarjev nihče ne posluša
Sekretarka mestne ZPM Duša Grubački Andjelov je povedala, da so bili nekoliko razočarani, ko jim je ob koncu predstavnik varuha človekovih pravic dejal, da so z večino težav otrok seznanjeni. Da so otroci o njih že pisali ministrstvu za šolstvo, vendar na vprašanja in opozorila niso prejeli nobenega odgovora. »To pomeni, da ne dobijo povratnih informacij in da pristojnim institucijam glas otrok ne pomeni kaj dosti,« je ugotovila Andjelova. Predstavnikov ministrstva za šolstvo v otroškem parlamentu ni bilo.
Maja Hitij
|
|
