Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 04 Jul 2012 17:00 Naslov sporočila: Kristina Žumer |
 |
|
Kristina Žumer: znanstvenica in športnica z roko v roki
Atletinja Kristina Žumer, polfinalistka teka na 200 metrov na EP, odkar je diplomirala, v Ljubljani še ni prijela v roke epruvete
Atletika - torek, 03.07.2012
Tekst: Uroš Šemrov, Helsinki
Pestra je življenjska zgodba Kristine Žumer, slovenske atletinje, ki že osem let svoje znanstvene kariere živi po svetu, zadnji dve leti in pol pa se je ustalila v Helsinkih. Ljubljančanka je na 21. evropskem prvenstvu uspešno tekmovala na domačem terenu, saj se je v teku na 200 metrov uvrstila v polfinale, bila pa je tudi članica ženske štafete 4 x 100 metrov. Z 32-letno znanstvenico, ki je doktorirala decembra lani, smo se pogovarjali v domačem okolju, po enem od treningov ženske štafete, se z njo sprehodili od domačega stadiona po finski metropoli.
V otroštvu je bila razpeta med Slovenijo in ZDA, saj je njen oče Slobodan znanstvenik, je profesor fizike na ljubljanski univerzi. Tudi mama Maja dela kot profesorica na Univerzi v Ljubljani, na filozofski fakulteti. Malo šolo je Kristina Žumer obiskovala čez lužo, se vrnila v Slovenijo, sedmi razred osnovne šole znova obiskovala v ZDA, nato pa se preselila v Ljubljano. "Z atletiko sem se začela ukvarjati v Ameriki. Ko smo se vrnili v Ljubljano, je bil najprej eno leto moj trener Jure Novak, kasneje eno leto Sergej Raskin. Najprej sem bila skakalka v višino in sem imela v pionirski konkurenci nekaj časa v lasti dvoranski državni rekord. Preskočila sem 170 centimetrov, kar je tudi moj osebni rekord. Kasneje mi je trener Srdjan Djordjevič rekel, da imam kot atletinja boljše izhodišče za skok v daljino. Najprej me je eno leto treniral Slavko Černe, potem pa sem pot nadaljevala pri Srdjanu," se je svojih začetnih korakov ob srebanju espresa v restavraciji Helsinki Caffe spominjala Kristina Žumer.
V nadaljevanju športne poti se je že pri 17 letih huje poškodovala. Na eni od tekem je skočila "predaleč" na nezrahljan pesek in si strgala prednje kolenske križne vezi. Uspešno jo je operiral ortoped Rasto Stok, po vrnitvi na atletske steze pa je najprej zamenjala odrivno nogo. Kasneje je dosegla odličen osebni rekord (652 cm), a pri skoku v daljino ni zdržala dolgo. Srdjan Djordjevič je pojasnil, da je imela tako imenovani stekleni gleženj, ki ji ni omogočal pogostih obremenitev. Imela je podobno težavo kot brat Jan Žumer, tako da sta v nadaljevanju kariere oba končala kot sprinterja.
Kristina Žumer je prvič nastopila na velikem tekmovanju na stezi leta 2003, ko je bila na svetovnem prvenstvu članica slovenske ženske štafete 4 x 100 metrov. Poleg nje so bile v reprezentanci še Alenka Bikar, Maja Nose in Merlene Ottey, omenjena četverica pa je tudi lastnica slovenskega rekorda s časom 43,91. Štafeta je tedaj nastop končala z diskvalifikacijo. V nadaljevanju športne kariere je še trikrat nastopila na evropskih prvenstvih, in sicer leta 2006 v Goeteborgu (na 100 in 200 m), predlani v Barceloni (štafeti) in letos v Helsinkih.
Leta 2004 je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, smer biokemija. Potem se je vpisala na doktorski študij, še istega leta pa jo je pot peljala v San Francisco, kjer je na kalifornijski univerzi UCSF delala dobrih pet let. "Profesor Matija Peterlin je odprl laboratorij v Helsinkih, kjer se mi je ponudila možnost za delo. V znanosti je treba slediti poti, kjer sta denar in znanje. Moram poudariti, da gostujemo v laboratoriju finskega profesorja Kalleja Saksela. Prvič sem v Helsinke prišla decembra leta 2009, odtlej pa je tu moj dom. Zanimivo je, da čeprav preživim veliko svojega časa v laboratoriju z epruvetami v rokah, pa v Ljubljani, kjer sem sicer doktorirala, nisem prijela epruvete, odkar sem diplomirala," je pojasnila produktivna športnica in znanstvenica.
Bolj jo je zeblo v San Franciscu
Kako poln je lahko dan, dobro ve Kristina Žumer. Vsak dan je od osem do deset ur v službi v laboratoriju, potem pa si najde čas še za trening. Obisk Finske za marsikoga pomeni precejšno razliko od življenja v Sloveniji. Cene so višje, temperature nižje, vreme je podobno v Sloveniji aprilskemu, dnevi so trenutno precej daljši, pozimi noči daljše. Toda znanstvenica in atletinja pravi, da v resnici razlika med Slovenijo in Finsko sploh ni tako velika.
Kakšno je življenje znanstvenice na Finskem?
Življenje znanstvenikov je svojevrstno, večkrat si ne izbiramo lokacije, kje bomo delali. Treba je zagrabiti priložnost, ki se ponudi, in tako sem trenutno v Helsinkih. Za zdaj podaljšujem pogodbo za eno leto in ne bi imela nič proti, če bi na Finskem ostala še kakšno leto. Kdor želi postati profesor, se mora po opravljenem doktoratu izkazati. Vsak mora dokazati, da je pravi znanstvenik. V svojem delu zelo uživam.
Govorite finsko?
Nekaj osnovnih besed, več pa razumem, ko berem. Sicer je uradni jezik v laboratorijih po Evropi angleščina.
Vas v Helsinkih kaj zebe?
Če verjamete ali ne, me je bolj zeblo v San Franciscu. Mark Twain je menda nekoč dejal, da je najbolj mrzla zima poletje v San Franciscu, pozimi pa je v Kaliforniji mrzlo predvsem zato, ker so montažne hiše slabo izolirane. V Helsinkih je največji problem veter. Sicer pozimi Finci zelo kurijo in je v stanovanjih in hišah zelo vroče, imajo trojno zaščito oken, dobro izolirane stavbe... Tudi zimske noči v Helsinkih niso tako dolge kot denimo na severu države, kjer je praktično ves dan noč. Morda so kakšne dve uri daljše kot v Ljubljani.
Kako usklajujete šport in delo?
Težko. V znanosti je tako, da če imaš šefa, ki te razume in podpira, se lahko dogovoriš marsikaj. Urnik treningov si prilagajam, a sem vsak dan od osem do deset ur v laboratoriju, kjer moram biti maksimalno skoncentrirana, saj za računalnikom preživim zelo malo časa. Na to sem še posebej ponosna. Je pa res, da treniram manj, kot sem v Ljubljani, kjer sem imela po devet treningov na teden, sedaj jih imam maksimalno sedem. Tudi pogoji za trening so zelo dobri, v primerjavi s Slovenijo sem vedno lahko pozimi v dvorani, poleti pa na stadionu, ki je vsak dan odprt od devetih zjutraj do devetih zvečer.
|
|
Vesna
Pridružen/-a: 04.07. 2012, 17:36
Prispevkov: 2
|
| Objavljeno: 15 Jul 2012 17:29 Naslov sporočila: Re: Kristina Žumer |
|
|
Glede intervjuja in njegove vsebine nimam posebnih pripomb. Če bi mi zastavili ista vprašanja ter mi naročili naj odgovarjam natanko tako kot bi Kristina, bi izbrala prav take odgovore.
Drugače pa pravzaprav le, da jo sama resnično spoštujem in občudujem, saj je odločna in močna oseba. Vsakič, ko jo vidim, pomislim: 'Le kako ji uspeva?'; Je atletinja, a se hkrati posveča znanosti. Je slovenka, a si je izborila prostor na Finskem. Ima polne roke (in glavo) dela, ampak se kljub temu odpravi na obisk v Slovenijo, da nas pozdravi. Kljub gori dela in malo časa pa se vedno zdi, da se ji nikamor ne mudi.
Res je neverjetna  in vesela sem, da je moja sestrična.
|
|
