Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1811
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 19 Nov 2006 11:48 Naslov sporočila: Dr. Janez Bleiweis |
 |
|
Na današnji dan, 19. 11. 1808
Rodil se je slovenski časnikar in politik Janez Bleiweis, ki je kot urednik časopisa Kmetijske in rokodelske novice naredil izredno veliko za narodno rast Slovencev v devetnajstem stoletju (umrl 1881).
Dr. Janez Bleiweis se je rodil v Kranju 19. novembra 1808 v trgovski družini. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, na Dunaju študiral medicino in veterinarstvo. V Ljubljani je postal zdravnik in veterinar, profesor živinozdravništva in sodne medicine, obenem pa se tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko. Umrl je 29. novembra 1881 v Ljubljani.
Kot urednik Novic je vodil in usmerjal vse kulturno življenje svojega časa (čitalnico, Slovensko Matico). Pisal je o naravoslovju, zgodovinskih, jezikovnih in drugih vprašanjih, sestavljal šolske knjige, koledarje in praktike, izdajal gledališke igre. Po Vodnikovih Lublanskih novicah so bile Novice prvo slovensko glasilo za najširše kroge. Program jim je bilo tudi razsvetljevanje v gospodarskih zadevah, obveščanje o novostih v poljedelstvu in živinoreji, obrtništvu in zdravstvu. V literarnem pogledu je zagovarjal stališče, da je treba buditi in poučevati v slovenskem jeziku, ki bi ustrezal vsakdanjim potrebam. Značilna je njegova trditev o Koseskem, da je prvi v pesništvu odprl pred njim neznane, čuda polne zaklade slovenskega jezika, njegovo neizmerno krepkost in veličanstvo. Koseski se je oglasil z votlo donečimi verzi, kjer ni bilo poezije, a so bili kljub neizvirnosti, slovničnim napakam in neokusnim skovankam akustično, deklamatorično učinkoviti. Njegovega pretiranega ugleda je bilo konec leta 1968, zaradi Stritarjevih Kritičnih pisem. Danes so njegove pesmi brez veljave.
V predmarčni dobi je Bleiweis v Novicah učil kmete in obrtnike, kako si z umnejšim delom lahko izboljšajo svoj gmotni položaj, zagovarjal je in branil slovenski jezik ter odklanjal novi jugoslovanski jezik, ki je bil zmes hrvaščine, srbščine in slovenščine. Prinašale so tudi ljudsko blago in pesmi. Za razvoj slovenskega slovstva imajo Novice jezikovne zasluge, saj so utrdile enoten knjižni jezik, sprejele novosti Svetčeve reforme in brez boja uvedle novi črkopis (gajico), budile so narodno zavest in zbrale okrog sebe vse tedanje pomembne pisatelje.
Leta 1848 so Novice postale tudi politično glasilo Slovencev, Bleiweis pa priznani politični vodja takratnega narodnega gibanja. Staroslovenci so bili tisti naši kulturni in politični delavci, ki so se naslanjali na nazadnjaške avstrijske kroge. Po zakoniti poti so hoteli doseči vodilne položaje, zato so bili proti vsakršni revoluciji. In kot tak je Bleiweis zagovarjal samostojno, ustavno in monarhistično Avstrijo, nedotakljivost katoliške vere, varstvo slovenske narodnosti in kulturne potrebe svojega narod
a v skladu z geslom živi se za vero, dom, cesarja. Ker je hotel ohraniti vodstvo tudi na kulturnem področju, se mu je pisateljski rod mladoslovencev uprl in šel preko njega (Levstik) in se s tem uprli prilagodljivosti staroslovencev. Novice so s tem postale glasilo konservativnega krila slovenske politike in kulture.
Ko je začel leta 1968 izhajati Slovenski narod, je Bleiweis izgubil vodstvo tudi na političnem področju, kakor mu ga je Slovenski glasnik iztrgal v kulturi.
Bleiweis je bil političen nazadnjak in ni imel razumevanja za prave kulturne vrednote, s tem je zaviral naš socialni, politični, nacionalni in kulturni napredek.
|
|
lol
