Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1810
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 01 Jun 2009 22:53 Naslov sporočila: In ali ali |
 |
|
in vez.
l. med členi v stavku
1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi
krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu
in (po) žganju / elipt. ne ve, ali in kdaj naj pride; neprav., med predlogoma, ki se vežeta z
različnima sklonoma pred in po uporabi pred uporabo in po njej / ekspr. ti si spletkar in nič
drugega // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: rdeče, modre in zelene
barve // ekspr., v mnogovezju za stopnjevano poudarjanje členov: takrat smo bili še mladi in
razposajeni in zaljubljeni // ekspr., redko, v zvezi in — in tako — kakor: ni čudno, če sem po
takem delu in utrujena in razdražena
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto: čast in slava mu; strah in
trepet vse okolice; hrušč in trušč; zna brati in pisati; hiša brez oken in vrat / nikdar in nikoli ne
bo boljši
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje: tisoči in
tisoči slavijo zmago; trajalo bo leta in leta; dnevi so daljši in daljši; vrača se spet in spet / ti si
kruha sit in presit; tam je dolgčas in sam dolgčas / čez in čez čezinčez; krog in krog kroginkrog
4. za seštevanje, prištevanje: ena in tri je štiri [1+3 = 4] / stara je šestnajst let in pol / ekspr.
tisoč in več // navadno okrepljen za dodajanje: lačna je in žejna tudi; pozabil ni nikogar in tudi
tebe ne / čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / prodaja fige, rožiče in tako dalje [itd.]; in
tako naprej [itn.]
5. ekspr., navadno okrepljen za stopnjevanje: ta bolezen se pojavlja na rastlinah in celo na
živalih; to ne briga nikogar in vas najmanj; pozdrav vsem in posebno tebi
6. navadno v zvezi ta in ta, tak in tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: pride ta in ta dan;
človek s tako in tako preteklostjo; treba bo še toliko in toliko denarja / tovariš ta in ta
7. ekspr., z vejico ali pomišljajem za izražanje nepričakovanega nasprotja: mlad, in tako
pokvarjen; jaz — in v pokoj, kaj še / tako blizu mi je, in (vendar) tako daleč
8. z vejico, v zvezi in sicer, in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: njegov poklic
zahteva znanje, in sicer resnično znanje; večkrat se razjezi, in to ne brez vzroka
● ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno
eno leto; ekspr. prigovarjajo mu, on pa ne in ne trdovratno se upira, noče; ekspr. padel je, kakor je
dolg in širok tako, da je bil ves na tleh
ll. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost: otroci se tiščijo peči in se
grejejo; zvonovi zvonijo in sirene tulijo / vrglo ga je v jarek in tam je obležal; prišel je, da bi
prevzel blago in organiziral prevoz; popil je in vstal; obrnila je obraz v blazino in (je) zaspala /
sin je šel z doma in hči se je omožila v sosednjo vas / vprašal je, kdo je župan in če je doma /
s podrednim veznikom vrinjenega stavka se pred in piše vejica nič mu ni odgovorila, in ker je
vprašanje ponovil, je samo vzdihnila // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega
stavka: stopil je k vratom, prisluhnil in potrkal // nav. ekspr., v mnogovezju za stopnjevano
poudarjanje stavkov: fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe
2. nav. ekspr. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto: to ga grize in peče;
pomagaj si, kakor veš in znaš
3. nav. ekspr., pri ponavljanju istega povedka, navadno okrepljen za izražanje intenzivnosti dejanja:
on samo čaka in spet čaka; trkam in trkam, pa se ne odpre; ni in ni hotel odnehati; pog. otroci
zapravljajo, ti pa kar daj, daj in daj kar naprej denarno podpiraj, plačuj; star. po taki družbi se ji bo
tožilo in se ji bo
4. za izražanje namena: pojdi in zapri vrata; takoj se vrnem in bova doigrala tisto partijo
5. ekspr., z vejico, navadno okrepljen za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa: samo tri dni je
časa, in jaz sem čisto nepripravljen; ti odhajaš, in jaz ostanem sam // za izražanje
nepričakovanega: obljubil je vse, in potem ni dal nič; ni minilo pol ure, in že se je mračilo //
elipt. za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, in še ta težko
6. navadno z vejico za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: lani se je ponesrečila in še
zdaj ne hodi; žoga je padla v potok in voda jo je odnesla; ni plačal, in so ga rubili b)
vzročno-sklepalnega razmerja: sonce zahaja in otroci morajo domov; to je zanimiv primer, in
prav je, da si ga ogledamo c) nav. ekspr. pogojno-posledičnega razmerja: naj uprizorijo kaj
domačega, in gledališče bo polno; odmakni opornik, in vse zgrmi na tla
7. ekspr., navadno okrepljen čeprav, četudi: trden ostani, in naj se svet podre; ne bo ti obveljala,
in če se na glavo postaviš; takoj ga je spoznal, in videl ga je samo enkrat
III. za piko ali podpičjem
1. z oslabljenim pomenom za izražanje pomenov kakor pod II, zlasti 4—7: a) ekspr.: bodite
mirni. In nobenega šepetanja; vsakdo mora delati. In to velja tudi zate / v ljudski pripovedi In
sirota je zbežala v gozd in je srečala zajčka in ga je pobožala / bibl. In rekel je: Hodi za menoj
b) navadno okrepljen rad se vozi s kolesom. In vendar mu ne dovolijo c) miličnik ga je ustavil. In
je moral plačati kazen
2. nav. elipt. za navezovanje na prej povedano: jaz sem končal. In ti; In kako bo letos s tvojim
dopustom? / No - in? je vprašal in zazehal
3. za opozoritev na prehod k drugi misli: In še to. Ali ne pogrešate sonca?
4. ekspr. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje: In da se mi kaj takega ne ponovi
več; In temu naj bi se reklo vestno delo; ozrl se je. In glej, tudi ona se je obrnila; izgovarja se,
da nima denarja. In ti si mu to verjel
ali prisl. (a) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali
sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil
neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
ali prisl.
1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse
lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili
da me bodo? (I. Cankar) torej
2. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih
kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli //
ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel! // izraža nevoljo,
presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
ŕli in ali vez. (a)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo:
vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam
ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se
ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v
nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne
knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru /
srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi //
za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve
uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
• pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč
gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada,
vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je
velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr.
denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice
vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj
pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je
še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se
odločiti: ali — ali
|
|
