Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1811
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 14 Jan 2007 18:11 Naslov sporočila: Biti |
 |
|
OBSTAJANJE V SEBI - BITI
Spoznanje in zavedanje, da je obstajanje v sebi stalno prisotno, da je nujno, da je torej temelj in imperativ obstoja, odpre zavedanje sebe v sebi in sebe v okolju (bližnjem in univerzalnem).
Po tem odprtju zavesti, pri tej zaznavi zavesti se zavemo, celo vidimo obstajanje v sebi v vsakem življenju v naravi. Spustimo se v svoj temelj in se doživljamo, obstajamo, toda doživljamo se kot sestavina vsega živega. Dojamemo Življenje po sebi. Odpre nam tudi zavedanje naravnega časa v nas samih, različnih časov življenj, svojstven čas vsakega bitja ali tvari - ter zavednost brezčasja. [Tu ne gre za številke.]
Z obstajanjem v sebi se združujemo v skupnem doživljanju življenja - posameznih življenj vsenaokrog ter univerzalnega življenja kot skupne moči. Obstajanje v sebi – biti - tvori posameznika, tvori vsako živo bitje. Je živo bitje. Je zavest. Zavedanje. Stopnja zavedanja vsakega živega bitja posebej, stopnja zavesti ljudi, stopnja zavesti človeštva. Je končni rezultat vseh temeljev obstoja. Je bitje, je enota, je torej Življenje samo. Zato je temelj obstoja.
Obstajanje v sebi, biti. V zavestih ljudi je nejasnost o tem. Dala se je uspešno izrabljati. Posebno uspešni so bili eksotični guruji, ezoterika je vlekla, simbolizmi so vedno vlekli. Učili so pač za svoje načrte, kot so se bili naučili. Dotik z živim bitjem v sebi pa je dotik z esenco v sebi, s podstatjo bitja, dotik s samim bistvom živega - z obstojem Živosti v sebi – energije Živosti. Ista esenca živega je prisotna v vsem živem, je Življenje po sebi (Z veliko začetnico). Življenje po sebi je energija.
Ali prepisujem? Ne! Kako vem? Po vseživljenjskih branjih dolgega življenja, stalnih iskanjih, naposled vem z osredotočenimi notranjimi opazovanji skozi dolgotrajne preobrazbe s temelji obstoja, močno občuten dotik zavesti pa z dosežkom raja joge. Končni dosežek raja joge lahko pride samo po očiščenju-umaknjenju premikajočih se misli in tudi čustvovanj. V zavesti mora biti čisto, da se pod mislimi odkrije in začuti živa podstat. Vsaj za trenutek. Misli niso ti. Misli in občutki so spreminjajoče, stalno se premikajo, tudi mešajo. Misli so ali niso tvoje. Se z njimi gradiš ali pa ne, a niso stalno bistvo tvojega obstoja. Ko torej ostane le notranja brezoblična osnova, življenjska energija, je to to.... Zavest te vleče zadržati se v tej občuteni energetski osnovi. Od tistega trenutka velja trud zadržati se v tem, podaljšati stik – kajti podzavestne misli prehitro zdrsnejo čez, ne da bi se jih takoj ovedel. In si zunaj. Prizadevaš si spet – ko se oveš misli. Vztrajanje in ponavljanje. Ko jo dosežeš, čutiš, da je biti v tej energetski osnovi dovolj. Čutiš, da si v tem izpolnjen, da bivaš in da si. A le prehitro podzavestne misli prekrijejo stik. Podaljševanje tega stika je možno s prakso, z delom. Znova in znova vztrajati potem, ko spet vdrejo misli. Z vztrajanjem krepiš podaljševanje in tudi moč osnove. S prakso in ponavljanjem vse lažje in hitreje ustavljaš misli, lažje in hitreje prihajaš v stik z živo osnovo. Čutiš moč v glavi, ki se krepi, slišiš zvoke visoke električne napetosti, čutiš možgane. To je osnovni dosežek.
V tem stiku te pritegne v trud zavedanja te energetske osnove v vsem bivajočem. V tem stiku se zavemo in zvemo, da je ta podstat ista v vsem živem. To zavedanje je občuteno in neizpodbitno. Ista življenjska energija, ista osnova je v vsem živem. To je to! Občutiš kar je v vsem živem.
A večji del zdaj še sledi. Naprej ne gre za to, da bi se naj združil z isto univerzalno podstatjo živega nekje zunaj, z vseobstoječim živim. Zato ne, ker je to živo ne le že združeno s teboj, temveč je bistvena sestavina tvojega bitja in vseh celic. [Ni pa vseeno, kakšnih celic, kakšnih kakovosti celic.] Združil naj bi se z naravnimi zakoni. Vendar pa je to mogoče le kot popolnoma avtentičen - avtentično bitje oz. kolikor si avtentičen, toliko se združuješ z naravnimi zakoni.
Nadaljnje delo je notranje opazovanje zavesti: Kolikor moreš zavedno videti in čutiti istost te podstati živega v vesoljnem obstoju Življenja, toliko se ozavedaš istosti tega svojega bitja z vesoljnim obstojem te žive podstati. Nisi sam. Spoznaš, kaj je živo bistvo. Živa osnova je čisti biti. Želiš v tem ostajati. Toda z opazovanjem energije Živega krepiš subtilno moč zavedanja, uvidov in dojemanja, krepiš naravno zdravje možgan; odkrivaš vzroke, slediš posledicam, zaznavaš splošno miselnost civilizacije. Praktično za vsak dan pa je tudi to: Ko greš v stik s podstatjo življenjske energije, v stik z esenco, zlahka ugotavljaš trenutno stanje v možganih oz. v vsej žvični strukturi. Ne? Ugotovi! Vedi: Vsakršni vnosi v telo se odražajo v možganih. Ne glede na tvoje zaznavanje in zavedanje.
Na splošno se pač ljudje te podstati zavedno ne dotikajo, ne pridejo v neposredni stik. Nikoli. V stari indijski jogi Patanjalija je končni osnovni dosežek raja joge izražen tako (če združim več oblik izrazov v en stavek): “Omnipresent Inner Formless God Essence.” To je: “One reality and one true essence that is true one non-dual self.” Po mnogih letih sem šele iz moje prakse to razumel. V tem ni dvojnosti: ti in univerzalni obstoj je isto Živo! Tvoja osnova je obstoj Živega. To je povsod isto Živo - je Živjenje. [Življenje po sebi.] To isto Živo je sestavina vsega živega na svetu. Če vsesplošni obstoj Življenja ne bi bil hkrati tudi ti, ti ne bi obstajal! Ta občuteni stik je vir, osnova in skrivnost vednosti. Ni znanje, ni podatek, ni izum. Obstaja. Zgolj s to mojo informacijo še nisi dosegel nič od tega. “Necesitates strictness, introspection and meaningful simplicity. Sensitive inteligence. Nullifying thougt, the conscious mind is to be gathered, collected and focused on the thought of the inner oneness of formless God essence.” (Potrudi se prevesti.) Intelekt (in ego) se mora začasno povsem umakniti opazujočemu, zavedajočemu se duhu. Tedaj zavest občuteno odkrije to živo podstat sebe.
Zakaj je Življenje v pestrih oblikah, če smo v enem? Temelji obstoja odkrijejo notranjost naravnih zakonov. Vsako bitje je iz neke potrebe, da opravlja neko funkcijo do narave po podnebjih.
V neposrednem obstajanju v sebi je prisotna globinska sprostitev, ki je naravno zakonita (torej potrebna), a v ljudeh in po ljudeh odpravljena. Globinska sprostitev je dolgovalovna.
V obstajanju v sebi doživljamo vse temelje obstoja, ker so združeni v bitju. Obstajanje v sebi je ciljna izpolnitev posameznega bitja - sebe. V evoluciji prihodnosti se bo neposredno obstajanje v sebi krepilo. Toda krepilo se bo zlasti v drugačnih telesih! Potrebno je drugačno telo, avtentično telo, da se obstajanje v sebi zares izrazi. V drugačnem načinu bivanja v prihodnosti, v novi kulturi obstoja, bo potrebno stalno zavedanje in doživljanje obstajanja v sebi, ker bo to vsak trenutek zahtevala naravna bivanjska svoboda posameznika. A tudi zato, ker se bo v avtentičnem človeku in v avtentičnem načinu bivanja povečala moč stalne osredotočenosti. V neposrednem obstajanju v sebi se mora zavest poglobiti, bolj občutiti, rahločutno-senzibilno ovrednotiti, razširiti, v hkratnosti obseči, postati zahtevnejša - bistveno bolj kot doslej!
Sodobni ljudje bežijo od obstajanja v sebi (zapravljanje časa), od te nevzdržne praznosti, od strahu pred "biti sam", sam v sebi, kjer je brez zunanje podpore hitro puščobno. Hitijo v večno nujne zunanje stimulanse, obveznosti, želje, oskrbovanja, v neprekinjene zunanje aktivnosti ali zgolj pogovarjanja. Nezavedno pa vendarle stremijo, nekako vedno pripravljajo, da bi na koncu vsega pa le obstajali v sebi. “Na koncu vsega” - do konca vseh „nujnih“ potreb nikoli ne pride. Izkaže se, da pravzaprav ne sme priti. Za obstoj sistema te civilizacije do prave uresničitve obstajanja v sebi niti ne sme priti! To je to! To je sistem: ponuja, vabi, reklamira - in odmika ljudi od sebe! Potrebuje vedno več in izrablja, dokler je. Potem umre. Ustaviti pa se ne more.
Naloga je težka, res, posebno v primeru, če bi jemali obstajanje v sebi izločeno iz vseh sedmih temeljev obstoja, predvsem pa ločeno od avtentičnega telesa po avtentični hrani. V bistvu je na tak način zares pravi dosežek nemogoč. Sled tega temelja obstoja se odraža v religijah: v posebnih metodah - različnih meditacijah ali molitvah. Toda obstajanje v sebi ni monopol verstev in religioznih vaj, ki so predvsem vaje vere v nekaj, ampak pristni stik z lastnim naravnim obstojem, z realnostjo v sebi, spust v svoj temelj in sprejetje svojega bivanja v temelju; vračanje v temelj, v njegovo varnost, v zaznavo samostojnosti bitja. Doživljanje tega naravno zakonitega obstajanja v sebi izhaja iz temelja. Je nasprotno od vsakršnega podrejanja, podrejanja komurkoli, čemurkoli! Je postajati osebno suveren! Neodvisen! Varen v temelju. V vsakem od sedmih temeljev obstoja doživimo popolno preprostost, varnost, izpolnjenost, a tudi moč obstoja. V obstajanju v sebi sta molk in samota. Takrat si v svoji samoti, a nisi sam.
(Vse, kar pišem v tej knjigi so moje lastne izkušnje in lastni uvidi.)
Po odkritjih sedmih temeljev obstoja, po dolgoletnih notranjih izkustvenih opazovanjih skozi osebna udejanjanja in preobražanja, po potovanjih ter po opazovanjih sveta, sem opazil, da so ljudje v raznih časih, krajih in religioznih kulturah tvorili Bogove in simbole iz slutenj prav teh posameznih sedmih temeljev obstoja, ki jih izkazujem, ne da bi se jih jasno zavedali. Po predstavah posameznih Bogov pa so tvorili kar posebne civilizacije! Prav iz vsakega od sedmih temeljev obstoja, ki jih izkazujem, je nekje pri ljudeh izhajal neki Bog ali božanskost (ki je bil vedno simbol). V različnih oblikah in na različne načine seveda. Vendar iz zakritih globin temeljev obstoja so vznikale nerazločne težnje. Iz teh nerazločnih teženj so vedno oblikovali le simbolične želje, ki so nezavedno izhajale iz najglobljih in nerazločnih nagonov - iz notranjih vzgibov naravnih zakonov. Torej tudi nagonska zavezanost človeštva dokazuje resničnost sedmih temeljev obstoja. Toda to človeštvo je še vedno, kot je videti, daleč pred spregledi pravih temeljev obstoja, vseh sedmih, še vedno ni na tem, da bi uvidelo in se zavedlo še bolj temeljnih resničnosti življenja od vsedosedanjih znanj, vsedosedanjih znanosti, bolj temeljnih stalnih prisotnosti v življenju kot jih pozna vsedoslej. Odprtje v novo evolucijo duha čaka, čaka zaznavo zavesti, čaka živetje iz njih, čaka premik, premik na začetek nove evolucije življenja na Zemlji. Od tam naprej bo pričakovan stalni razvoj nove kulture obstoja. Nov ciklus sveta ----> 7
Lojze Stanič
Odlične misli, ni kaj 
|
|
