Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1811
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 18 Nov 2006 17:26 Naslov sporočila: Frazeologija, članek v strokovnem jeziku |
 |
|
K IZRAZJU IN TIPOLOGIJI SLOVENSKE FRAZEOLOGIJE (**)
Jože Toporišič
Beseda FRAZEOLOGIJA nam pove dvoje:
• stalne besedne zveze
• nauk o stalnih besednih zvezah
Pri izrazju je prvi problem ime za osnovno enoto frazeologije.
Pavlica in Suhadolnik jo imenujeta FRAZA izraz je nekako neterminološki. V zameno zanj se nam ponuja izraz FRAZEOLOGEM. Toporišiču pa je najbolj pri srcu FRAZEOLOGEM, ki je analogen izrazu fonem, morfem, tonem, sintaksem …, pomeni pa stalno besedno zvezo.
Frazeologem ima tudi pomensko strukturo: to je pomenska večbesedna enota, različna od vseh drugih besednih enot (na vse kriplje). Izraz FRAZEOLOGIZEM bi lahko pomenil frazeološko varianto (npr. na vse kriplje, na vse pretege, na vso moč)
Od frazeoloških variant je treba ločiti frazeološke oblike, ki jih imajo npr. samostalniški frazeologemi (npr. bela kava – bele kave – beli kavi …) in pridevniški (hud ko hren – hudega ko hren – hudemu ko hren …) ali tudi glagolski (biti strah in trepet – je strah in trepet – bo strah in trepet … )
FRAZEOLOGEM je besedna zveza s strukturo S (S = stavek ali več stavkov v okviru zloženega stavka: Bolni zdravega nese) kakor tudi s strukturo dela prostega stavka (simbolizacija S/x-struktura, pri čemer je x nefrazeološki del strukture S: zabiti si v glavo). Naše izročilo k frazeologiji prišteva tudi pregovore, reke, prilike.
Ni pa pri nas enotnosti v poimenovanju frazeologemov s stavčno in nestavčno strukturo (s simboli: S-struktura, S/x-struktura). Raba omahuje med izrazoma REKLO ali REČENICA. Topo se je odločil za naslednjo terminološko določitev izrazov:
• REKLO je zanj frazeologem z nestavčno strukturo (vihati nos, strela gromska)
• REČENICA ima stavčno strukturo – s strukturo povedi – tip S (prosti stavek), S/S (podredje), S/S+S in kombinacija (S/S + S s strukturo priredja, katerega ena sestavina je podredje: Govoriti in delati je dvoje; Rana ura zlata ura)
Rečenica je primernejši za pojem STAVČNI FRAZEOLOGEM. Koristno je, da se držimo tega pojmovanja izrazov: reklo =S/x-struktura, rečenica = S-struktura
REČENICA se deli na:
• pregovore
• reke
• izreke
• priliko
Iz našega pojmovanja frazeologema izhaja, da je to zmeraj stalna zveza več besed ni se mogoče strinjati, da bi bil frazeologem (stalno reklo) tudi ena sama beseda, četudi zloženka. V tem primeru bi bile frazeologemi tudi vse zloženke in sklopi (živinozdravnik), lahko pa govorimo o frazeologemih, kadar gre za zvezo predlog + x (kjer je x ena sama beseda) (na lepem)
Pri nas ni enotnosti katere stalne besedne zveze so frazeologemi in katere ne. Po Toporišičevo: frazeologemi so tudi pri strokovnih večbesednih izrazih (povedkov prilastek, prosti pad). SSKJ (1970) terminov ne prišteva k frazeologemom, prav tako pa mu je frazeologem (v SSKJ imenovan fraza) le »besedna zveza s samostojnim, od sesetavljajočih (ga) besed različnim pomenom«. Preostali frazemi so mu stalne zveze.
Glede na predvidljivost pomena SBZ na podlagi njegovih posameznih slovarskih sestavin ločijo nekateri (npr. Šanski) 4 tipe frazeologemov. Topo spet predlaga ena svoja poimenovanja za ruske izraze: to so SESTAVA, SKUP, SKLOP in ZRASLEK.
• SESTAVA: pomen frazeologema je enak vsoti pomenov pos. sestavin (besed): Siti lačnemu ne verjame. Od prostih BZ se sestave ločijo samo po tem, da jih ne delamo sproti v govoru, ampak jih jemljemo iz govornega spomina že gotove (prezebli otroci, svet delavcev)
• SKUP: frazeologemi, v katerih imajo pos. besede čisto poseben, enkraten pomen (kriva prisega, mokrocveteče rožce). Včasih se ta skupina teže loči od sklopov.
• SKLOP: frazeologemi s prenesenim pomenom (pretipati komu kosti, zavihati si rokave). Take BZ imajo proste slovarsko docela predvidljiv pomen, ki pa je različen od frazeološkega. Očitno so ti frazeologemi metaforični.
• ZRASLEK: stalne BZ, katerih pomena niti približno ne moremo uganiti iz besed, ki ga tvorijo (priti na kant, biti plat zvona …)
Problem sln. frazeologije je tudi poimenovanje oblikoslovnih vrst frazeologemov s strukturo S/x (lahko bi jo imenovali tudi ne-S-struktura) poskus te vrste najdemo pri Pavlici: jezikovni kliše (nekaki jezikovni vložki – različne predložne in prislovne zveze) & besedni obrazec. Kliše mu pomeni neglagolski frazeologem, konkretno pa navaja prislovne in samostalniške primere. Neglagolski frazeologemi bi se lahko imenovali IMENSKI ali NOMINALNI, obsegali bi samostalniške, pridevniške in prislovne frazeologeme. Kliše ni ustrezen izraz, ker imajo klišejsko naravo vsi frazeologemi.
Topo predlaga, da se analogno besednim vrstam govori o FRAZEOLOŠKIH VRSTAH, torej o frazeološkem samostalniku, pridevniku … Dejansko gre tu za fraze modernega jezikoslavja. Nekaj primerov teh frazeoloških vrst
frazeološki samostalniki: višja sila, boljša polovica, mož beseda, zakon iz ljubezni …
frazeološki pridevniki: dobrega srca, odprte glave, pri pameti, za vsak dan …
frazeološki prislovi: na silo, na moč, iz srca, do kosti, do zadnjega, na pamet …
frazeološki glagoli: iti na živce, dvigati rep, iti mimo, gledati postrani …
frazeološki členki: kje neki, to se ve da ne, da le ne bi, tako rekoč …
frazeološki vezniki: tudi če, kljub temu da, ne glede na to da, medtem ko …
frazeološki predlogi: glede na, v teku, s pomočjo, z ozirom na …
frazeološki medmet: dober dan, na svidenje, bog daj srečo …
Frazeološke vrste imajo oblikoslovne značilnosti: se sklanjajo, stopnjujejo, spregajo …
Kaj je podstava frazeologemov? Pri sam. frazologemih je podstava frazeologema samostalniška beseda oz. glagol, pri pridevniških in prislovnih frazeologemih so mnogokrat težave z določanjem podstave.
Proučujemo lahko tudi skladenjsko strukturo frazeologemov. Skladenjska struktura samostalniških frazeologemov: najpogostejši se zdi sam. f. s t. i. levim pridevniškim prilastkom (prvi maj, novo leto …) v stilno zaznamovani stavi stoji tak prilastek na desni: (strela gromska, sluga pokorni …). Pogosti so tudi f. s samostalniškim ujemalnim prilastkom (ptica pevka, študent protektor …). Poznamo še frazeologeme s prilastkom, ki je sam nominalna fraza, s predložnim prilastkom, s primerjalnim prilastkom, …
Frazeologeme je mogoče obravnavati s stališča jezika, v katerem so nastali – t.j. po izvoru:
• slovenski
• neslovenski
Slovenski frazeologemi so analogni slovenskim besedam raznih vrst, nekateri frazeologemi pa so nadaljevanje praslovanske dediščine, drugi so nastali v slovenskem jeziku (oboji pa so avtohtoni, prvotni sln. f., preostali pa so prevzeti iz drugih jezikov – nastali s prevodi). Prevzete frazeologeme bi morali imenovati frazeološke kalke: popolnoma prilagojeni frazeologemi so sposojeni, le deloma prilagojeni pa tuji frazeologemi. Frazeologeme ločimo tudi glede njihovega socialnega tvorca oz. nosilca. Govorimo lahko o f. nespecializiranega človeka, pripadnika starostne dobe, poklica … po tem kriteriju so frazeologemi splošni, starostni, poklicni, strokovni … frazeologijo je mogoče obravnavati tudi glede na etimologijo in stilno vlogo v besedilu.
|
|
