Ucitelj
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.03. 2006, 16:24
Prispevkov: 1803
Kraj: Dob pri Domžalah
|
 Objavljeno: 01 Nov 2006 11:57 Naslov sporočila: Zakaj sanjamo? |
 |
|
Mateja je zastavil(a) naslednje vprašanje:
Zakaj sanjamo? Zakaj si ponavadi zapomnimo le tiste sanje, ki jih sanjamo, ko se že prebujamo?
Odgovor: "Pravijo, da so sanje okno duše - poglej in videl boš notranji ustroj, vijake in zobnike."
Henry Bromel
"Sanje so ilustracije ... iz knjige, ki jo vaša duša piše o vas."
Marsha Norman
"Sanje so preizkusni kamen našega značaja."
Henry David Thoreau
"Zdelo se mu je, da so vse njegovo življenje nekakšne sanje in včasih se je spraševal, čigave so in ali uživajo v nijh."
Douglas Adams
"Kaj, če nič ne obstaja in smo vsi le del nekogaršnjih sanj? Ali še huje, kaj če obstaja samo tisti debeli tip v tretji vrsti?"
Woody Allen
Zakaj sanjamo in kaj sanje pravzaprav pomenijo, je vprašanje, o katerem je bilo napisanih že mnogo knjig, pa se še vedno zdi, da nanj nismo našli zadovoljivega odgovora. Med bolj smiselne in predvsem lepo opisane odgovore vsekakor sodi razlaga Daniela Dennetta, ki jo je moč najti v njegovi knjigi "Consciousness Explained".
Ena izmed poglavitnih lastnosti naših možganov, našega kognitivnega ustroja je, da skušajo stalno uganiti, aktivno razvozlati, kaj se dogaja v naši okolici. V budnem stanju so nam v neizmerno pomoč naša čutila, ki nam stalno podajajo informacije o držljajih iz okolja, na podlagi katerih si lahko postavljamo smiselna vprašanja o dogodkih v okolju, ter stalno preverjamo naše odgovore nanje. "Slišati je nekaj, kar piha in praska, je to mogoče Pika? Ja, videti je nekaj, kar se vrti v krogu in je mehko in toplo na dotik. To je naša mala muca Pika, ki lovi svoj rep!" Naša žeja po informacijah iz okolja ter želja po razumevanju dogajanja v njem je tako velika, da prihaja v primeru daljše odsotnosti dražljajev do halucinacij, osebe vidijo in slišijo stvari, ki jih v resnici ni.
Ko spimo, naši možgani nikoli niso povsem neaktivni, hkrati pa nimajo nobenih podatkov o tem, kaj se dogaja v okolju. Stalno si postavljajo vprašanja, ki pa jih naša čutila ne morejo niti potrditi niti zavreči in odgovori nanje so rezultat naključnega šuma v živčni aktivnosti.
"Ali sem na plaži na Bahamih? Ali prijetno pihlja? Se gremo potapljat? Je to delfin? Ga lahko jezdim? Me bo peljal v povodno kraljestvo? ..."
Ker čutila ne podajajo informacij, so lahko vprašanja in odgovori popolnoma nemogoči, zgodba, ki jo gradijo, se neverjetno in bliskovito spreminja in razpleta. Ker zgodbe ne usmerjajo zunanji dejavniki, ampak je odvisna od naših vprašanj, se največkrat odvija okoli tem, ki so v zadnjem času na nas pustile velik vtis in tudi sicer zaposljujejo naše misli. Nanašajo se na težave s katerimi se sicer srečujemo v življenju, na dogodke, ki nas obremenjujejo ali razveseljujejo, na želje in upe, ki gorijo v nas, ali na strahove zaradi katerih le stežka zaspimo.
Shranjevanje informacij v dolgoročni spomin je kompleksen proces, ki je odvisen od sodelovanja vrste različnih možganskih centrov. Med spanjem so ti procesi bistveno manj aktivni kot v budnem stanju, zato se vtisi in predstave, ki sestavljajo naše sanje, večinoma ne zapisujejo v dolgoročni spomin in ostajajo dostopni le kot šibka in bledeča sled, ko se prebudimo.
Sposobnost zapomnenja sanj se razlikuje med posamezniki in se tudi spreminja s časom. Včasih se spomnimo sanj skorajda vsako jutro, drugič se nam zdi, kot da že mesece sploh ne bi sanjali. Zdi se, da se lahko sposobnosti zapomnenja sanj tudi priučimo, če se potrudimo vsako jutro spomniti, kaj smo sanjali in si pri tem morda pomagamo tudi z dnevnikom sanj.
Bogastvo dodatnih informacij, teorij in spekulacij o sanjah je možno najti tudi na svetovnem spletu, pri čemer pa enako kot za vse ostale informacije na spletu velja ohraniti dobršen ščepec zdrave skepse.
as. dr. Grega Repovš, dipl. psih.
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Spanje je sestavljeno iz petih faz (1 in 2 faza predstavljata plitko spanje, 3 in 4 faza globoko spanje, 5 faza pa paradoksno ali REM fazo spanja). Faze spanja si v poteku noči ciklično sledijo. V REM (rapid eye movement) fazi spanja gre za delovanje dveh vrst nevronov, ki jih imenujemo REM-vključeni in REM-izključeni nevroni. REM-vključeni nevroni so holinergični, ter lokalizirani v ponto-pedunkularnem in latero-dorzalnem tegmentumu ter lokus ceruleusu. Vključitev teh nevron je odgovorna za fazično aktivnost paradoksnega spanja (PGO = pontogenikulatno okcipitalno aktivnost), ki se kaže tudi kot hitri gibi zrkel. REM-izključeni nevroni pa so predvsem monoaminergični in so difuzno razporejeni v možganskem deblu. REM spanje je torej aktivacija specifičnih holinergičnih nevronov ob hkratni inhibiciji difuznih monoaminergičnih nevronov.
Sanje so v 80% vezane na REM fazo spanja, v veliki večini na fazično obliko REM faze. V večini primerov se sanj spominjamo po takojšnjem prebujanju iz REM faze spanja (v 86%), medtem ko je v ne-REM fazah spanja sanjanja bistveno manj, in je zato tudi pomnenje sanj po prebujanju iz drugih faz spanja bistveno redkejse. Glede na razporeditev ciklov in faz spanja, je večino fazično aktivnega REM spanja s hitrimi gibi zrkel v jutranjem času. Velikokrat tej fazi spanja sledi prebujanje, zato se sanj po prebujanju iz te faze spanja tudi najbolj spominjamo.
as. dr. Leja Dolenc, dr. med.
Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana
Odgovoril(a): , 19. 3. 2005, 17:14:46
|
|
