twinkle
Pridružen/-a: 12.05. 2007, 18:47
Prispevkov: 53
|
 Objavljeno: 11 Jun 2007 17:22 Naslov sporočila: Koča strica Toma - Harriet Beecher – Stowe |
 |
|
KOČA STRICA TOMA
Harriet Beecher – Stowe je ameriška pisateljica, napisala je kar dosti romanov med njimi tudi roman »Koča strica Toma.« Rojena je bila 14. junija 1811 v Litchfieldu, bila je hči izobraženega pastorja protestantske cerkve. Njena sestra je ustanovila višjo dekliško šolo v ZDA. Ko se je poročila s pastorjem C. Stowejem se je preselila v Cincinnati. Pozneje je živela v Hartfordu, kjer je leta 1896 umrla. S knjigo »Koča strica Toma« je pisateljica veliko pripomogla k ukinitvi suženjstva na vsem ozemlju ZDA.
Glavne in stranske osebe
Tom : Bil je velik močan krepak mož širokih prsi, bleščeče črn. Njegov obraz je kazal resnobnost in mirno razumnost, združeno s prijaznostjo in dobrohotnostjo. Bil je dostojanstven in bilo je čutiti tudi samospoštovanje ter zaupljivost.
Jim Crow (Harry): Bil je k izredno čeden in privlačen na pogled. Črni lasje so mu v bleščečih kodrih viseli okrog jamničastega obraza in par velikih temnih oči je gledal izpod gostih, dolgih trepalnic. Zelo dobro je znal peti in plesati.
Eliza: Bila je mlada kvadronka kakih petindvajset let. Bila je zelo lepa in privlačna.
George Harris: Bil je mož čedne zunanjosti in prijetnega vedenja. Bil pa je priljubljen tudi v tovarni. Znal je dobro pisati in brati. Bil je Elizin mož.
Haley: Bil je krut prekupčevalec sužnjev . Bil je majhen, čokat mož, surovih vsakdanjih potez. Bil je kričeče oblečen in prste je imel posute s prstani, nosil pa je tudi zlate verižice.
Legree: Bil je zelo krut gospodar. Sužnji so morali zanj delati zelo težka dela na polju in so jedli le zdrobljeno koruzo. Za povrh pa jih je še pretepal z bičem.
Evangelina (Eva) : Njena postava je bil podoba popolne otroške lepote. Njen obraz je bil dokaj nenavaden, izražal je sanjavo resnobnost obraza. Imela je dolge zlato rjave las, ki os plavali okrog njenega obraza kakor oblak, ter njene globoko resne vijoličasto modre oči, obdane z dolgimi zlato rjavimi trepalnicami.
OBNOVA
Tom je glavna oseba, suženj afriškega rodu, ki je last Shelbyja. Tom je priden in uboga, njegov gospodar pa je prijazen z njim. Tomu je namenil majhno hiško in ženo s katero ima otroke. Ker pa je bil gospod Shelby preveč dober je zašel v denarno stistko in zato je moral prodati dva od svojih sužnjev. To sta bila stric Tom in majhen Harry ko je zato slišala Harryjeva mama Eliza je sklenila, da pobegne skupaj z svojim otrokom. Žal pa so v roke prišli v roke majhnemu čokatemu možu, po imenu Haley, ki pa ni bil nič kaj dober s sužnji in je nameraval Toma prodati na jug- da bi tam deloval na plantažah. Na srečo pa Toma na poti na jug najde majhna deklica po imenu Eva. Tom je dolgo časa živel pri njej, vse do tedaj ko je uboga Marie umrla zaradi bolezni. Tom in Evin oče St. Claire sta močno žalovala. Nekega dne je umrl še St. Claire, od žalosti. Tako so se stricu Tomu razblinile sanje o svobodi, ki bi mu jo dal St. Claire. Toma so sedaj prodali na plantažo nekega suroveža po imenu Legree. Svoje sužnje je pretepal z bičem in nekega dne sta dva od njih pobegnila. Legree je krivil Toma, zato ga je pretepel do smrti. Ubogega Toma je našel sin prvega gospodarja, ki ga je odpeljal nazaj »domov« da so ga pokopali.
SUŽENJSTVO
- Do druge polovice 18. stoletja je bila Afrika glavni vir sužnjev. Trgovina s sužnji je bila tako donosna, da je zavirala razvoj ostale trgovine. Glavna izvoznica sužnjev je bila Velika Britanija, ki je oskrbovala več kot polovico tržišča. Suženjstvo se je razvilo do te mere, da so sužnje kupovali tudi za hišna opravila, največ prav v Veliki Britaniji. Lastniki sužnjev so postali tarča radikalnih kristjanov, ki so zahtevali prepoved suženjstva. Nekaj desetletij kasneje, leta 1807, je britanski parlament sprejel zakon, po katerem je trgovina s sužnji postala nezakonita. Z dodatnim zakonom iz leta 1811 so za kršitelje predpisali zelo visoke kazni. Posledica je bila drastično znižana prodaja sužnjev. V ZDA so trgovino s sužnji prepovedali že leta 1808. Takoj po sprejetju zakona o nezakoniti trgovini s sužnji je Velika Britanija začela pritiskati na ostale evropske države, da prepovedo trgovino s sužnji. Temu predlogu je ugodila Nizozemska leta 1814, Španija in Portugalska pa sta prodajo sužnjev le omejili. Okoli leta 1842 postane prevoz sužnjev nezakonita dejavnost. Takrat začne Velika Britanija kampanjo, da bi s svojim mogočnim ladjevjem nadzirala Atlantski ocean in onemogočala trgovino s sužnji. Leta 1865, po zmagi Severa nad Jugom v ameriški državljanski vojni, je ukinjeno suženjstvo tudi na plantažah Kube in Brazilije. Svoj delež k zmanjšanju števila sužnjev so prispevali tudi krščanski misijonarji. Ekonomske potrebe niso bile v sorazmerju z zakoni, zato suženjstvo ni bilo izkoreninjeno.
- Suženjstvo je družbena ureditev, v kateri je posameznik - suženj - lastnina drugega posameznika - gospodarja (v antiki sužnja sploh niso imeli za človeka). Suženjstvo je nastalo po vojaških pohodih, ko so ujetnike uporabili kot delovno silo. Suženj je imel status stvari in je bil tako brez pravic; lastnik ga je lahko ubil brez razloga.
Ekonomija starih civilizacij (Stari Egipt, Antična Grčija, Stari Rim) je temeljila predvsem na delu sužnjev. Suženjstvo so v večini krščanskh dežel odpravili v srednjem veku. Suženjstvo se je spet pojavilo po odkritju Amerike, odpravljeno je bilo šele v 19. stoletju (zadnja leta 1880 Brazilija). |
|
